Zadnje v dogajanju pustnih prireditev v Ljubljani so bile maškarade. Z njimi je pustno družabno življenje doseglo svoj vrh. Maškarade so v svoji organizaciji na prvo mesto postavljale masko, tako kot predpustne prireditve so imele plesni značaj, vendar je šlo za ples v maskah in izbiranje najlepših mask. Med te prireditve sodijo sokolske maškarade, Črno- bela reduta, maškarade športnih in kulturnih društev, otroška in dijaška maškarada. Maškarade so po navadi organizirali pod devizo ali temo, ki je dajala prireditvi vsebino, po njej so se ravnali tako pri izbiri in oblikovanju maske, kot pri scenografiji prostorov. Npr. na Črno-belih redutah je bila dekoracija v črno-belih barvah, za Sokolovo maškarado na temo V deželi dolarjev niso okrasili le zidov, ampak tudi okna zamaskirali tako, da so udeleženci gledali na luči velemesta, leta 1908 je Pevsko društvo Ljubljana priredilo maškarado Otvoritev belokranjske železnice, zato so dvorano preuredili v kolodvore in vlake, šestinpetdeseta maškarada Ljublanskega sokola pod devizo Bajna Indija je Narodni dom spremenila v indijski dvorec…
Maske pred prvo svetovno vojno in med obema vojnama bi po navajanju Barbara Šterbenc-Svetina (2003), lahko razdelili v naslednje skupine:
Skupinske maske so na maškaradah nastopale kot enota: Salonske zverine, Noetova barka, Ogrski Cigani, Napoleonovi grenadirji…
Maske, ki so predstavljale literarne, gledališke in operne junake: Martin Krpan, Romeo in Julija, Faust, Karmen, Turandot…
Živalske: žaba, metulj, lastovica …
Pravljične: hudič, čarovnice, vile, palčki, zmaji…
Fantazijske: križeva dama, pomlad, zima, polarna noč, rožni kavalirji…
Maske raznih poklicev in stanov: general, zdravnik, policaj, pek, mornar…
Burkaške: klovni, pieroti, kolombine, harlekini, Pat in Patachon…
Maske, ki se nanašajo na aktualne dogodke
Zlasti pred 1.svet. vojno so prireditelji vzpodbujali maskiranje v narodne noše, poleg slovenskih in drugih slovanskih tudi Japonske, Kitajske, Holandske, Španske, Indijske…
Špela Kučan (2004) dodaja še dve skupini mask: netipične maske, ko človek obleče, kar mu pride pod roke, le da je drugačen kot po navadi in maske zamenjave spola predvsem v smeri ženske v moške, pa tudi odrasli v otroke in obratno.
V dvajsetih in tridesetih letih 20.stol. je imel na oblikovanje mask in prireditvena gesla zelo velik vpliv Hollywood. Filmi so dokaj aktualno prihajali v ljubljanske kinematografe. Nedvomno so bile zgodovinske podobe faraonov, kanov, maharadž in sentimentalne predstave o Indijancih, kavbojcih in raznih eksotičnih prebivalcih našega planeta zelo priljubljene, prav tako Charlie Chaplin, Stan in Olio…
Kot smo že omenili, so takratni časopisi in revije skrbno sledili pustnemu dogajanju. Vsa leta po 1. svet. vojni so objavljali tudi nasvete, kako čim ceneje, čim bolj domiselno in estetko izdelati maškaradne kostume in maske. Razen premožnejših meščanov, si ljudje niso mogli privoščiti, da bi jim kostum izdelali v kakšnem modnem ateljeju ali da bi celo vsako leto imeli drugo masko. Ker so se moški maskirali v manjši meri, so bili nasveti namenjeni predvsem damam: kako s čim več lastne domišljije predelati staro večerno obleko v kostum ali kako z domiselnimi dodatki pričarati željeno masko, obleko pa so potem lahko uporabljale za plese ali kakšno drugo družabno priložnost. Za otroške maske so prišli v poštev tudi predelana obleka, papir in barve.
