Ptujski list je bil glasilo Jugoslovanke demokratske stranke (JDS) na Štajerskem. Vodilna stranka liberalnega tabora in druga najmočnejša slovenska stranka med obema vojnama je bila zagovornica centralistične in unitaristične ureditve jugoslovanske države ter nasprotnica socialdemokracije, boljševizma in komunizma. Njeni člani so bili pretežno meščani in posvetna inteligenca, medtem ko na podeželju ni imela dosti podpore. Na Štajerskem je bil zanjo značilen konflikten in nespravljiv odnos do nemške manjšine.
Stranka je svoja stališča javnosti posredovala večinoma preko liberalnega dnevnika Jutro, pa tudi preko časopisov, ki so jih izdajale krajevne organizacije stranke – eden takih je bil Ptujski list, ki je luč sveta zagledal 6. aprila 1919. Izhajal je le tri leta, do 30. aprila 1922. Tiskalo ga je Blankejevo podjetje, ki si je tudi v spremenjenih razmerah po prvi svetovni vojni prizadevalo obdržati svoj posel v mestu, urejali pa Anton Sovre, dr. Franjo Šalamun in dr. Tone Gosak.
Ptujski list lahko štejemo za prvi resnično slovenski časopis na Ptujskem (pred prvo svetovno vojno je v slovenščini sicer izhajal Štajerc, a so ga izdajali Nemci in je bil nemškonacionalno oz. protislovensko usmerjen). Kot glasilo liberalcev je bil protiklerikalno usmerjen in je večkrat polemiziral s klerikalnima listoma Straža in Slovenski gospodar, nastopal pa je tudi proti socialističnemu taboru in opozarjal na nevarnost boljševizma. Negativen odnos je imel tudi do ptujskih predvojnih Nemcev in nemškutarjev.
Ptujski list je prinašal politične vesti iz domovine in sveta, novice iz področja kulture in šolstva ter ptujskega društvenega življenja, poročal o gospodarskih in socialnih razmerah v državi in ptujskem okraju, objavljal pa tudi kmetijske nasvete, leposlovne prispevke, dopise iz raznih krajev ter oglase ptujskih obrtnikov in trgovcev. Ljudem na Ptujskem je prinašal vesti o vseh pomembnih vprašanjih novonastale države: o mednarodnem položaju države, o bojih za meje in odločitvah pariške mirovne konference, o težkih gospodarskih in socialnih razmerah v državi in ptujskem okraju po prvi svetovni vojni … Spremljal je dogajanje v jugoslovanski narodni skupščini, objavljal različne vladne uredbe … Bralce je poučeval o novih državnih praznikih, o pomembnih možeh srbske pravoslavne cerkve in poročal o vseh pomembnejših dogodkih v srbski vladarski hiši. Na njegovih straneh so se znašli tudi kmetijski nasveti, leposlovni prispevki in oglasi ptujskih trgovcev in obrtnikov.
Časopis je 30. aprila 1922 izšel zadnjič, brez kakršnekoli poprejšnje najave uredništva, verjetno zaradi finančnih težav. Ptuj je tako za dobrih devet let ostal brez svojega lokalnega časopisa.
