Schmid je prišel na Winklerjevo povabilo na Puščavo oktobra 1911. Prepisal je Winklerjeve podatke o prvih 51 grobovih, naslednje dneve pa je sam odkril in izkopal še nadaljnjih 85 grobov.
Vse najdbe je odnesel v graški muzej. Najdišče je pripisal Alpskim Slovanom in karantanski kulturi, časovno ga je uvrstil v 7. in 8. stoletje.
Med najdbami, ki sta jih zabeležila Schmid in Winkler, še posebej izstopata posrebreni železni ostrogi ter v grobu 120 odkrita bronasta okrogla okrasna zaponka. Omenjena grobova kažeta na pokop pomembnejših članov skupnosti.
Grobovi iz 8. stoletja so zgoščeni v severozahodnem delu grobišča, medtem ko so grobovi iz 9. stoletja locirani na njegovi jugovzhodni polovici. Najkasneje v začetku 10. stoletja so na Puščavi prenehali pokopavati. Konec 8. ali na začetku 9. stoletja je na cerkvenem griču nastalo gradišče slovenjgraškega župana, ki se je v visokem srednjem veku razširilo v grad z dvema predgradjema.
Zgodnjesrednjeveški grobovi so nastali približno sto let pred staroslovanskim grobiščem v in ob cerkvi sv. Jurija na Legnu.
Grobišče na Puščavi pa je zanimivo tudi zaradi treh prevladujočih smeri pokopa pokojnih, ki se vežejo na tri kultna mesta v pokrajini.
Svetišča sv. Marija na Homcu, sv. Pankracij na Gradu nad Starim trgom in sv. Jurij namreč skupaj sestavljajo obredni trikotnik, kjer se je ciklično odvijala Jurijeva mitološka zgodba.