Saša Kump se je v delovanje slovenske skupnosti v Avstriji vključil v prelomnih letih, ko se je ob 50. obletnici plebiscita naša manjšina začela aktivneje zavzemati za svoje pravice, tudi s kulturnim prebujanjem. Zveza slovenskih kulturnih organizacij je v 70-ih letih začela z organizacijo gledaliških seminarjev, na katere je povabila tudi koroške Slovence. Organizirali so jih v slovenskem primorju in v Mladinskem centru na Rebrci (blizu Železne Kaple) »S tem je gledališče dobilo dvojni zagon, saj je odrske dejavnosti po eni strani podžigala napeta politična situacija, po drugi strani pa so jih preformirali začetki kontinuiranega gledališkega izobraževanja.« (Leben, Andrej: Slovenska gledališka dejavnost na Koroškem v zrcalu časa, 2003, Slogled.at)
Med prvimi kulturnimi dejavnostmi se je med Slovenci na avstrijskem Koroškem razmahnilo lutkarstvo, najprej v Celovcu z ustanovitvijo skupine Lutke mladje leta 1974, nato v Šmihelu in drugod. Med slovenskimi lutkarji, ki so izobraževali in soustvarjali v našem zamejstvu, je bil tudi Saša Kump. V Šmihelu so leta 1993 pripravili prvi lutkovni festival Cikl Cakl, ki se je zatem razvil v ugleden mednarodni lutkovni dogodek in ga organizirajo še danes.
V spomin na pomembne mentorje in ustvarjalce med zamejskimi Slovenci je režiser in igralec Peter Militarev za Krščansko kulturno zvezo v Celovcu objavil ganljiv spominski zapis: »Saško … Sto scenografij na Koroškem. Od Dnevnika Ane Frank v zgodnjih petdesetih letih v Št. Janžu do po smrti uprizorjenega Mrtvega oznanila prav tam. Usoda? Krog je zaprt. V njem je štirideset let dela na Koroškem, odkrivanja novih talentov, ustvarjanja scenografskih in kostumografskih zasnov, režij in rojevanja lutkarstva. Militarev, Peter: Štef, Saško, Marjan (KKZ, Celovec)
