Posebnost tega obdobja je bilo napredovanje v naslednji razred z nezadostno oceno. Ta neuspela šolska reforma napredovanja ni dala dobrih rezultatov.
Delovati so začeli razredni učiteljski zbori in so zelo pozitivno vplivali na pedagoško delo. Postajali so težišče pedagoškega dela; delovali so štirje, vodja je imel odgovorno nalogo. Sestajali so se mesečno in uspešno uresničevali program. Uvedene so bile naloge objektivnega tipa, učitelji in učencih so jih dobro sprejeli.
Ustava iz leta 1963 se je z novimi socialističnimi samoupravnimi odnosi dotaknila tudi šolstva. Veliko skrbi je bilo posvečene družbenim spremembam, uvajanju novih vsebin in metod dela ter reševanju problemov izobraževanja, kar je vplivalo tudi na dober materialni položaj šolstva. Šolsko samoupravo so poglabljali in dopolnjevali s predlogi v splošnem zakonu o šolstvu in z lastno izdelavo šolskega statuta vsake šole ter uvajanjem sodelovanja učencev v samoupravnem življenju in delu šole. Vodstvom šol je bilo naloženega zelo veliko dela.
Učenci zaključnih razredov so opravljali proizvodno delo v delovnih organizacijah. Pokazalo se je, da je to dobra usmeritev za spoznavanje poklicev; sprejemanje poklicne odločitve in pridobivanje delovnih navad.
Koroški zavod za prosvetno pedagoško službo v Dravogradu in Republiški zavod za napredek šolstva sta spremljala uspešnost svobodnih šolskih dejavnosti, ki so se zelo razmahnile.
V letnem programu šole zasledimo naslednje organizacije, v katere so bili vključeni učenci: Pionirska organizacija, Mladinska organizacija, Podmladek Rdečega križa, šolsko športno društvo, Pionirsko kulturno društvo, Mladinski odsek Planinskega društva in Zveza tabornikov: V novi šoli so v šolskem letu 1963/1964 uspešno delovali dramski, literarni, fotografski, pravljični, ročnodelski, šahovski, pevski, taborniški, likovni, gospodinjski, recitacijski, čebelarski in prometni krožek. Učenci so se v njih izkazovali tako, da so ob koncu leta predstavili svoje izdelke na različnih razstavah, drugi so tekmovali na raznih tekmovanjih, tretji so se pomerili na pevskih revijah.
Učenci foto krožka so osvojili bronasto priznanje na republiški razstavi leta 1963 pod mentorstvom Stanka Kotnika, čebelarski krožek seje uvrščal na visoka mesta na republiških tekmovanjih pod vodstvom Franca Gornika, večkrat so bili učenci zelo uspešni tudi na republiškem tekmovanju mladih prometnikov, prvo mesto je dosegla skupina pod vodstvom Franca Kebra na zveznem tekmovanju v tehničnih disciplinah v Beogradu.
V šolskem letu 1965/1966 so znova uvedli štiri redovalna obdobja. V Ljubljani so si 30. oktobra 1966učenci višjih razredov v ljubljanski operi ogledali opero Prodana nevesta.
Obisk opere ali baleta v decembru je postal stalnica šole Prevalje pod Suhodolčanovim ravnateljevanjem. Predstav so se udeleževali tudi starši. V šolskem letu 1967/1968 je bil uveden kabinetni pouk. Učitelji in vodstva šol so v šolskem letu 1968/1969 jasno izrazili nezadovoljstvo z učnimi načrti v osnovnih šolah, menili so, da je snov preobsežna in da so sodelujoči učitelji pri načrtih preveč popustili strokovnjakom, ki učne vsebine širijo.
Ravnatelj Leopold Suhodolčan je izjavil: »Ne trdim, da sedanji učni načrt ni med krivci za slab učni uspeh, ne moremo ga pa obsojati brez raziskav. Vztrajati bomo morali, da se uredijo druge razmere v našem šolstvu nikakor pa ne popuščati in prilagajati učnega načrta neurejenim razmeram.«(27)
Uveden je bil kabinetni pouk za vse učence na predmetni stopnji. Kabineti so bili organizirani za slovenski in angleški jezik, matematiko, fiziko, tehnični pouk, biologijo, kemijo, zemljepis, glasbeni pouk, zgodovino in likovni pouk. Učenci so se kmalu privadili na selitev iz kabineta v kabinet, seveda je bila oprema še pomanjkljiva.
Začelo seje bolj načrtno uvajanje novih oblik in metod dela, kot so skupinski pouk, individualizacija in programirani pouk. Od avdiovizualnih pripomočkov so bili največkrat v uporabi diaprojektorji, radio, gramofon, magnetofon, episkop, mikroskop in harmonij. Učitelji so veliko didaktičnih pripomočkov izdelali sami (učni lističi). V kroniki zasledimo zapis o medsebojnih učiteljskih hospitacijah, ne samo za učitelje tečajnike, ampak tudi med učitelji predmetnih področij v šoli, ki so tako skrbeli za pedagoško rast.
Telovadnica je zrasla šele čez šest let ob šoli na Polju, slovesno so jo odprli 4. septembra 1968. V šoli je bilo ustanovljeno prvo šolsko športno društvo na Koroškem, mentorja in pobudnika sta bila Tanja Skrinjar in Jure Srnko. Zagotovljeni so bili pogoji za dobro delo na športnem področju. V Šolsko športno društvo seje takoj vključilo 65 učencev in začelo se je aktivno obdobje v sekcijah, ki še traja. Šolsko športno društvo je prejelo zlato plaketo za množičnost.
_____
27 Večer, 12. 2. 1969, str. 7.