Začetki avtomobilske industrije v Novem mestu segajo v leto 1954.
Začetki avtomobilske industrije v Novem mestu segajo v leto 1954, ko so v Novem mestu ustanovili podjetje Agroservis, katerega del je bila tudi Motomontaža, namenjena servisiranju in proizvodnji vozil nekdanjega nemškega proizvajalca DKW (Das kleine Wunder – malo čudo). Iz slednje je po petih letih izrednega razvoja nastala Industrija motornih vozil Novo mesto (IMV), ki je pod vodstvom direktorja Jurija Levičnika v nekaj letih presegla vsa pričakovanja, se nenehno širila ter zaposlovala na tisoče ljudi z bližnje in daljne okolice. Avtomobile nemške znamke je kmalu nadomestila proizvodnja prvega izvirnega slovenskega, ter hkrati seveda tudi jugoslovanskega, kombija IMV 1000 v različnih izvedbah. Zaradi pomanjkanja deviz, ki so jih potrebovali za uvoz sestavnih delov, so se namreč v IMV odločili, da bodo razvili lastno dostavno vozilo. Prototip po zamisli inženirja Martina Severja je nastal leta 1958. Sestavljen je tako, da omogoča izdelavo več izvedb kot so kombibus (kombinirano vozilo za prevoz potnikov in/ali tovora), turist (manjši avtobus), servis, kurir, gasilec, sanitet (vozilo za nujno medicinsko pomoč), milica, idr. Med naštetimi na cesti še največkrat opazimo izvedbo gasilca, preostali pa so že izjemna redkost. Proizvodnja IMV dostavnih vozil je usahnila leta 1988, nadomestila pa so jih izvirna Renaultova vozila za prevoz potnikov in tovora.
V letu 1968 je IMV podpisal kooperacijsko pogodbo z BMC (The British Motor Corporation) za proizvodnjo osebnega avtomobila Austin 1300, vendar so po nekaj letih zaradi neredne dobave iz BMC sodelovanje prekinili. Do leta 1973 je bilo v IMV izdelanih 15.992 tovrstnih vozil. Začelo se je sodelovanje s francoskim Renaultom in februarja 1973 je iz novomeškega IMV že prišla prva katrca. Priljubljenega modela R4 se je namreč zaradi izgovorjave besede quatre (katr) kmalu prijelo ime katrca. Med leti 1962 in 1992 so v novomeškem IMV izdelali 575.824 katrc, v Renaultu pa kar 8.135.424. Še danes je priljubljeni model med ljubitelji in poznavalci starodobnih vozil.
Sredi 60. let 20. stoletja je IMV svojo dejavnost nadgradil s proizvodnjo bivalnih prikolic in kasneje še avtodomov. Prva IMV prikolica je bila Adria 375, narejena leta 1966 za švedskega naročnika. Po srečanju z Milošem Jevščkom, direktorjem novomeškega pohištvenega podjetja Opremales, ki je za lastne potrebe izdelal majhno počitniško prikolico, se je namreč za prikolice navdušil tudi Martin Sever, mladi strojni inženir iz ljubljanskega IMV razvojnega centra, ki je razvil tudi kombi IMV 1000. Kmalu so nastali načrti za prikolico Adria 375, s katerimi se je Sever odpravil k potencialnemu švedskemu naročniku. Načrt za prikolico sta priredila za švedski trg in ko je bila prikolica izdelana, se je Sever z IMV vozilom DKW 1000S osebno odpeljal na Švedsko, kjer so bili nad prikolico navdušeni. Tako je skupaj s svojimi naslednicami kmalu osvojila najprej švedski, kasneje pa še evropski trg. Nadgradnja dejavnosti podjetja IMV z izdelovanjem prikolic je bil tudi povod za nastanek blagovne znamke Adria, ki naj bi asocirala na letovanje v prikolici ob Jadranskem morju. Od leta 1966 je Adria izdelala več kot pol milijona premičnih bivalnih enot, kar jih uvršča med vodilne svetovne ponudnike tovrstnih izdelkov.
Danes tehnološko in poslovno znanje nekdanjega podjetja IMV uspešno nadaljuje več podjetij, med njimi Revoz, Adria Mobil (najprej Adria Caravan) in TPV, ki dajejo kruh več tisoč zaposlenim.
Več o razvoju avtomobilske in prikoličarske industrije na Dolenjskem lahko najdete v knjigi Povest o velikanu pod Gorjanci avtorja Marjana Ivana Moškona, ki jo je leta 2004 izdal Klub prijateljev IMV Novo mesto.