Jože Teršar je maja leta 1973 godbo zapustil. Godba ni razpadla, za kar sta poskrbela prizadevni predsednik Nace Škoda st. in Stane Prijatelj, ki je godbo vodil strokovno, dokler ni v jeseni leta 1973 postal dirigent Ivo Matoš.
Ivo Matoš je vodil godbo šestnajst let. Godbo je s pomočjo Naceta Škode st., ki je bil predsednik godbe vse do leta 1977, in tajnika Staneta Prijatelja usmeril v načrtno in resnejše delovanje in jo pripeljal do njene 50. obletnice. Slavili so jo leta 1976. Istega leta pa se je godba registrirala kot samostojno društvo pod imenom Občinski pihalni orkester Trebnje in postala članica Zveze pihalnih orkestrov Slovenije. V okviru pihalnega orkestra je pričel delovati mladinski orkester pod vodstvom Iva Rančigaja. Ivo Matoš je z zavzetostjo in pravim pristopom spodbudil veliko mladih fantov, da so pristopili k orkestru. Tako se je zasedba v tistem času precej okrepila. Orkester je vsako leto sodeloval na različnih prireditvah (tradicionalna prvomajska budnica, proslave ob državnih in občinskem prazniku, promenadni koncerti, pogrebi, nastopi izven občinskih meja). Zelo dobro je sodeloval s Papirniškim pihalnim orkestrom iz Vevč in Mestno godbo iz Metlike. Leta 1975 je orkester začel sodelovati s tovarniško godbo Sandrik iz Slovaške, ki je poleg desetih drugih godb sodelovala na elitni proslavi 50. obletnice Občinskega pihalnega orkestra Trebnje.
Septembra leta 1977 je mesto predsednika orkestra prevzel Mitja Prijatelj. Njegova mladostna zagnanost je kmalu pokazala rezultate. Orkester je leta 1977 postal član Združenja pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine. Dobili so nove letne in zimske uniforme, poleg tega pa se je tudi številčno okrepil in pomladil. Nabavili so nove inštrumente in nastopili v slovenskem filmu Krč, ki so ga snemali v Mokronogu. Leta 1980 so trebanjski godbeniki gostovali pri prijateljski godbi Sandrik na Slovaškem. V istem letu je trebanjska občina navezala prijateljske stike z italijanskim mestom Guastalla, pihalni orkester pa s tamkajšnjo godbo, malo kasneje pa še z Rudarsko godbo iz Trbovelj. Leta 1981 je gostoval v pobrateni občini Obrenovac v Srbiji, leta 1982 pa v italijanskem mestu Guastalla. Orkester je nastopal na Vinskem sejmu v Ljubljani, Pevskem taboru v Šentvidu, na Tednu dolenjskega cvička, na srečanju različnih pihalnih orkestrov, vsako leto pa je priredil tri samostojne koncerte. Mitja Prijatelj je skrbel tudi za izobraževanje in štipendiranje članov orkestra preko glasbene šole in ZPOS.
Konec leta 1983 je vodstvo orkestra prevzel Franc Jevnikar, ki je začel orkester urejati tudi organizacijsko. Obnovil in poglobil je odnose s trebanjsko glasbeno šolo in sklenil pogodbo o sofinanciranju šolnine za mlade godbenike. Orkester je še vedno strokovno napredoval in veliko nastopal tudi izven občinskih meja, v Veliki Gorici na Hrvaškem in Ilijašu v BiH, dobil pa je tudi priznanja družbene skupnosti, in sicer Plaketo občine Trebnje, Plaketo tabora likovnih samorastnikov, Priznanje Občinskega odbora ZB Trebnje in Priznanje OF. Leta 1986 je orkester slavil že svojo 60. obletnico, kjer je bilo navzočih enajst pihalnih orkestrov. Prof. Ivo Matoš je leta 1990 godbo zapustil.