Leta 1832 je nadvojvoda Janez v Hrastju pri Mariboru ustanovil prvo vinogradniško-sadjarsko šolo v deželi Štajerski. To pomeni začetek kmetijskega šolstva na naših tleh. Pouk je potekal v nemščini.
Leta 1894 je bila za izboljšanje vinogradništva na Štajerskem ustanovljena še Deželna kmetijska kemijska poskusna postaja, katere naloga je bila predvsem analiziranje gnojil, zemlje in vina. Velja za predhodnico današnjega Kmetijskega zavoda. Leta 1898 je bila taka raziskovalno pospeševalna postaja ustanovljena v Ljubljani in je predhodnica Kmetijskega inštituta Slovenije. Še prej, leta 1867, je bila ustanovljena kmetijska poskusna postaja v Gorici.
Leta 1873 je bila ustanovljena sadjarska in vinarska šola na Slapu pri Vipavi. Delovala je v gradu, ki ga je kranjski deželi podaril vipavski grof Karel Lanthieri. Na njej je poučeval pomemben domači strokovnjak Rihard Dolenc. To je bila prva šola, v kateri je pouk potekal v slovenščini. Leta 1886 je bila šola s Slapa preseljena na Grm pri Novem mestu, z njo pa je odšel tudi ravnatelj Dolenc.
V tem času je deloval tudi vinogradniški strokovnjak Franc Gombač (1872, Greta pri Trstu – 1938, Barkovlje), ki je končal višjo vinarsko in sadjarsko šolo v Klosterneuburgu in visoko kmetijsko šolo na Dunaju. Služboval je kot deželni vinarski in sadjarski potovalni učitelj in komisar pri kranjskem deželnem odboru, nato pa pri deželni vladi kot višji nadzornik za kletarstvo. Prizadeval si je za izboljšanje vinogradništva, kletarstva in vinske trgovine ter za obnovo vinogradov, ki jih je uničila trtna uš. Objavil je številne članke in samostojne publikacije, med njimi naslednje: Najcenejša in najhitrejša obnovitev opustošenih vinogradov (1896), Novo vinogradništvo (1897) in Umno kletarstvo (1900).
Anton Štrekelj, kmetijski strokovnjak in pedagog (1875, Gorjansko – 1943, Banja Luka), se je izobrazil na višji vinarski in sadjarski šoli v Klosterneuburgu in se nato izpopolnjeval na visoki šoli za kmetijstvo in vinarstvo na Dunaju. Sprva je kot potujoči učitelj deloval na Goriškem, nato pa postal ravnatelj slovenskega oddelka kmetijske šole v Gorici. Po koncu prve svetovne vojne se je pred fašizmom umaknil v Jugoslavijo. Pisal je članke v strokovne časopise na Primorskem in Štajerskem. V Trstu je ustanovil in urejal časopis Vinarski in vrtnarski list. Je tudi avtor strokovne knjige Kako dobimo dobro vinsko kapljico? (Gorica, 1908).
Leta 1896 je učitelj in kasnejši ravnatelj na Grmu Bohuslav Skalicky ustanovil prvo poskusno klet, ki je bila v tistem času edina v vsej Avstro-Ogrski. Leta 1876 so stare mere za vino (bokal, maseljc,vedro, sod, tovor, polovnjak, štrtinjek …) nadomestili z novimi votlimi merami: litrom in hektolitrom. Po načelih šole v Klosterneburgu pri Dunaju so vipavski vinogradniki pod vodstvom vipavskega dekana Matije Erjavca leta 1894 ustanovili prvo zadružno vinsko klet na Kranjskem z zmogljivostjo 6.000 hektolitrov, ki deluje nepretrgoma do danes, ko znaša njena zmogljivost 200.000 hektolitrov.
