»Kdo se ne spominja njegovega vedno dobrovoljnega obraza, dobrih, zvestih oči, njegove prijateljske roke …? Tisoči se bodo spominjali njegovega zlatega srca. A Ljubljana mu ne bo pozabila, da je bil on graditelj nove »Zvezde« in da je umrl ubog zato, ker je toliko žrtvoval za korist in lepoto slovenske prestolnice, da bi segla nje slava v bližnji in daljni slovanski svet.«
(Iz: Ivan Lah: Zvezda : v spomin Franu Krapežu, Kronika slovenskih mest, 1935, št. 2, str. 56.)
Prvotna kavarna in restavracija Zvezda se je nahajala v prostorih stavbe Kazina na Kongresnem trgu 1, ki je sedaj domovanje številnih kulturnih ustanov in društev: plesne šole, folkloristov, Arhiva Republike Slovenije, Inštituta za novejšo zgodovino in drugih. Stavba ima bogato zgodovino, saj je bila zgrajena leta 1838, v njej so se do leta 1918 zbirali v Ljubljani živeči Nemci, pred poslopjem pa so se od konca 19. stoletja občasno odvijale protinemške demonstracije.
Leta 1918 je dobil gostinske prostore v stavbi Kazine v najem Fran Krapeš, lastnik Narodne kavarne, ki je postavil tudi nov godbeni paviljon v parku Zvezda ter začel z ambiciozno prenovo kavarne, restavracije in kleti. Godbeni paviljon so maja 1922 premaknili na mesto nekdanjega spomenika generalu Radetzkemu.
Kakor je v spomin Franu Krapešu ob smrti zapisal njegov prijatelj dr. Ivan Lah, je kavarnar Krapeš dolgo čakal na izpolnitev želje, da »dvigne iz razvalin ljubljansko kazino, bivše gnezdo birokracije in nemškutarije, ki naj bi postala zbirališče napredne Ljubljane. […] »Živili« je smatral za svoje sveto poslanstvo, da preuredi nemško kazino v slovensko in jugoslovansko »Zvezdo« […] Prišel je 29. oktober 1918 in propad Avstrije. Z Avstrijo je propadla tudi nemška kazina. Nad kazino je bil proglašen sekvester. Nastal je splošen nered. Poslopje je bilo v slabem stanju. Gorenje prostore je zavzela srbska vojaška oblast. V restavraciji je životaril nekak oficirski dom. Kavarna je bila prazna.«
Dalje Lah piše, da je Krapeš zaradi pomanjkanja živil leta 1918 najel cel vlak in se odpeljal v Vojvodino, kjer je bilo vsega dovolj, in z velikimi težavami nakupil in pripeljal v Ljubljano nove zaloge. Kavarno v kazini je prevzel gospod Juvančič, ki je bil prišel iz Gorice, jo prenovil in v nekdanji nemški kavarni je zavladala slovenska družba.
Krapeš si je restavracijo Zvezda drugače predstavljal. Napravil je pogodbo z obnovljenim društvom »Kazino«, da bo prenovil in preuredil vse pritlične prostore, vrt in prostor pred kavarno. Postavil je nov godbeni paviljon namesto starega lesenega, ki je že razpadal. Glede ureditve prostora okoli paviljona se je dolgo boril proti ugovorom nekaterih ljudi. Medtem je gradil kavarno, restavracijo in klet. Vsa dela so bila izvršena po njegovih zamislih in načrtih. Dal je predelati in prenoviti staro poslopje prav do temeljev. Spodaj so se nahajali klet, kegljišče in shrambe. Krapeš je nadzoroval vsa dela in razmišljal, koliko gostov bo privabila nova kavarna, kakšen okras bo Zvezda za Ljubljano in kaj bodo porekli tujci.
Po odprtju Zvezde decembra 1921 je v kavarni in restavracijii zavelo novo življenje. Po Lahovih besedah zvečer sploh ni bilo več možno dobiti prostora. Restavracija in klet sta bili Krapešev ponos. Vsa Ljubljana je drla v klet, ki je bila večer za večerom nabito polna. Igrali so akademiki, ki so obenem študirali. Vrt z obširno verando je bil Krapešev najvišji ideal. Pol milijona je žrtvoval zanj, da so ga hvalili gostje iz Jugoslavije in od drugod. Kavarno in restavracijo Zvezda je vodil z ženo Rozi.
Preden je vse dogradil, je že nastopila gospodarska kriza. Krapeš je še vedno vodil kavarno in restavracijo s prepričanjem, da je potrebno Zvezda je Tiste vesele, bogate Ljubljane ni bilo več. A on je še vedno smatral za potrebno, da ima Ljubljana take lokale z godbo zaradi turizma. Imel je osemdeset uslužbencev. Svetovali so mu, naj zmanjša poslovanje, vendar ni hotel slišati za to.
Lah piše, da je bilo od začetka gospodarske krize, od leta 1930, vsak dan huje, obisk Zvezde se je vse bolj redčil, dolgovi pa so rasli. Še vedno je pomagal vsem, ki so to potrebovali, tudi berače je pogostil. Kljub vsemu je preuredil vrt. Zaradi vseh skrbi je zbolel, saj sta kavarna in restavracija propadali.
