skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Narodna in univerzitetna knjižnica

Načrte za novo Univerzitetno knjižnico je ustvaril arhitekt Jože Plečnik v letih 1930–1931 (dokončana je bila leta 1941). Konkurenčni načrt zanjo pa je zasnoval Ivan Vurnik. Po objavi leta 1933 je prišlo do odkritega tekmovanja, z argumenti, pa tudi na osebni ravni. Trenje med Vurnikom in Plečnikom je izviralo še iz let, ko je Vurnik vzpostavljal arhitekturni oddelek na Tehniški fakulteti in si je kot predavatelja bolj želel Fabianija kot Plečnika, ker pa je prvi vabilo odklonil, je bil primoran prositi Plečnika. V neizbežnem sobivanju sta si delo razdelila in se je govorilo Vurnikovi in Plečnikovi šoli. Čeprav je Vurnik Plečniku leta 1920 spoštljivo pisal, da »Verujte mi, jaz vem, da ste visoko, visoko pred menoj v svojem poklicu, a kljub temu se Vas ne bojim – ker se oba boriva s častnimi in poštenimi sredstvi, za cilje, za ideale in ne s komolci ali z zahrbtnostjo«, ga je Plečnikova priljubljenost, ki se je pokazala tudi pri izboru načrtov za Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani, vendarle bolela. »Steletu se je tako rekoč še na smrtni postelji pokesal, ker je v Ljubljano pripeljal Plečnika… Bridko jer moral občutiti, da je Slovenija premajhna za dva Plečnika.« (Damjan Prelovšek, Ivan Vurnik: 1884–1971: slovenski arhitekt, 1994, str. 71)

Vurnik je »protiprojekt« izdelal na pobudo Izidorja Cankarja. V Vurnikovih zapiskih lahko preberemo njun rezek pogovor: Vurnik: »Plečnik vam bo gotovo napravil lepo fasado, ki pa glede uporabnosti ne bo boljša, kot so vse tiste, ki jih imate že zdaj v Ljubljani.« Cankar: »Kaj, lahko ti govoriš, dobro, pa nam boš zato ti moral napraviti načrt, da vidimo, kaj ti zmoreš.«

Read more

Photo gallery

Filtering options

Search

Content type

Categories
Categories
Categories
Categories
Categories

Region selection


2008 - 2024 © KAMRA, Production: TrueCAD d.o.o.