Rusovo posestvo je sestavljala velika kmetija in gostilna, podjetne hčere pa so ustanovile še žago in valjčni mlin
Rusovo posestvo je sestavljala velika kmetija in gostilna. Ivan Rus se je oženil okoli leta 1887 z Marijo Ogorevc iz Škofljice in rodilo se jima je šest otrok. Hči Pavla je več let ob starših vodila Rusovo gostilno, ki je v njenih časih privabljala imenitne družbe iz kulturnega, gospodarskega in političnega življenja. Nova občinska oblast je leta 1945 nacionalizirala premoženje Rusove družine in jih preselila v Rusovo hišo na Razdrtem v Šmarju – Sapu. Gostilna je še delovala, vendar v družbeni lasti. Leta 1990 je lastnik, Trgovsko podjetje Tabor, gostilno preuredil v moderno samopostrežno restavracijo. V zgornjem nadstropju so odprle svoje pisarne različne firme. Ob denacionalizaciji in lastninskem preoblikovanju Trgovskega podjetja Tabor so restavracijo zaprli, odšli so tudi vsi drugi najemniki prostorov. Danes je nekoč imenitna hiša Rusovih zaprta in prazna.
Hči Mici se je poročila z bogatim trgovcem Ogoreutzem v Slovenskih Konjicah. Kot mlada vdova je podedovala znatno premoženje, ki ga je vložila v tovarno pokrival in odej skupaj s firmo Kuntz iz Ljubljane ter v valjčni mlin in parno žago na Rusovem dvorišču. Za velikim Rusovim kozolcem so imeli »holcplac«,kamor so vozili hlodovino. Žaga je delovala še nekaj let po drugi svetovni vojni, potem pa je leta 1958 pogorela in je niso več obnovili.
Valjčni mlin je deloval še v šestdesetih letih 20. stoletja. Lepše je mlel moko kot vodni mlini, tako pravijo stari Grosupeljčani, zato dela ni zmanjkalo. Širitev trgovin, večja ponudba »kupivne« moke na trgu in zmanjšana pridelava žit so počasi jemali delo mlinom, zato so ga v 60-ih letih 20. stoletja porušili in na njegovem mestu napravili parkirišče za trgovino Tabor.
Danes je v prostorih nekdanje trgovine Tabor, ki so jo zgradili, ko so podrli Rusove hleve, trgovina Tuš.
