Kumpove skice za gledališke predstave niso zgolj funkcionalni scenografski načrti za uprizoritve, ampak jih lahko obravnavamo kot avtorske likovne izdelke.
Njegove skice razkrivajo umetnikov ustvarjalni slog: minimalizem, domiselna uporaba geometrije in barv ter smisel za gledališko dinamiko. Neznani pisec članka je leta 1957 Sašo Kumpa omenil kot enega izmed treh slovenskih scenografov (poleg Jovanoviča in Koruna), ki uspešno iščejo sodoben scenski izraz za moderno dramo (mm: Nestrokoven zapisek ob razstavi gorenjskih likovnikov, Glas Gorenjske, 1957).