Na področju knjižničarstva v Novem mestu je bila največja pridobitev ustanovitev Študijske knjižnice 1. marca 1946. Ustanovljena je bila z Uredbo o ustanovitvi okrožnih študijskih knjižnic kot pokrajinska splošno znanstvena knjižnica, z nalogo zbirati, obdelovati, hraniti in posredovati različno leposlovno in strokovno literaturo ter informacije. Že pred pravno ustanovitvijo knjižnice je bil 1. januarja 1946 novomeški knjižničar Bogo Komelj z dekretom postavljen za njenega upravnika. Sam je kasneje te čase označil takole: »Ko sem dobil dekret, ni bilo razen dekreta pravzaprav ničesar: ne knjig ne prostora ne ljudi. Treba je bilo začeti iz nič.«
Ob ustanovitvi je dobila začasne prostore v današnji Osnovni šoli Center, in sicer v traktu, kjer so stanovale družine prosvetnih delavcev. Oprema je bila skrajno preprosta, saj so bile na primer v čitalnici namesto stolov in miz obiskovalcem na voljo le preproste klopi iz nepobarvanega lesa, kakršne so bile takrat v rabi le v najbolj preprostih menzah ali pa podeželskih krčmah. Tudi delovna moč je bila nekaj let poleg upravnika samo še učiteljica Nada Serajnik, od konca 1949 pa se jima je pridružila Neli Koštial.
Leta 1955 se je knjižnica preselila na nekoč pomembno lego srednjeveškega Novega mesta, kjer je bil urejen spominski kompleks »Na vratih«, v stavbo nekdanje kresije. Knjižni fond je bil sprva sestavljen iz dela gimnazijske knjižnice in gradiva iz Okrožnega zbirnega centra, kasneje pa se je dopolnjeval zlasti z nakupom in obveznim izvodom. Knjižnica je bila leta 1953 poimenovana po pesniku, pisatelju in dramatiku Miranu Jarcu (1900-1942), po katerem se imenuje še danes.
