Kmalu po ustanovitvi Študijske knjižnice je bila leta 1947 v Novem mestu ustanovljena Ljudska knjižnica. Svojo dejavnost je opravljala na različnih lokacijah v Novem mestu. Na začetku se je knjižnica vzdrževala z lastnimi dohodki, knjige je brezplačno prispeval republiški odbor sindikatov. Do leta 1951 je bila knjižnica last SKUD Dušana Jereba, potem pa jo je ob letni dotaciji prevzel takratni Mestni ljudski odbor. Njen prvi knjižni fond je vseboval knjige, ki so bile rešene iz knjižnice Narodne čitalnice in Javne jubilejne knjižničarske knjižnice. Leta 1962 je novomeška občina dodelila Ljudsko knjižnico v upravljanje Študijski knjižnici, ki je Ljudsko knjižnico pustila kot samostojno enoto. Takrat so knjige uredili v prostem pristopu. Na začetku njenega delovanja jo je vodil upokojeni železničar France Vovk.
Leta 1964 je bila ustanovljena Pionirska knjižnica, ki je imela svoje prostore na Rozmanovi ulici, poleg Študijske knjižnice. Namenjena je bila mladini od predšolske dobe do 18. leta starosti. Že od vsega začetka se je knjižnica ukvarjala z raznovrstnimi dejavnostmi, ki so bile namenjene izobraževanju in aktivnemu preživljanju prostega časa mlajše generacije (učenje tujih jezikov, družabne igre ipd.). Pionirska knjižnica je pričela delovati pod strokovnim vodstvom Rože Fuis.
Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Leta 1993 se je Študijska knjižnica Mirana Jarca preimenovala v Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto, Pionirska knjižnica v Oddelek za mladino in Ljudska knjižnica v Oddelek za odrasle. Celoto knjižničnega kompleksa danes tvorijo dve starejši stavbi s spominsko ložo in novi prizidek knjižnice, dograjen leta 2001, kar je omogočilo domovanje vseh oddelkov v isti stavbi.
Današnja sodobna knjižnica sledi napredku časa, temelji na računalniški obdelavi in izposoji gradiva ter postaja informacijsko središče. Uporabnikom je gradivo dostopno v prostem pristopu na oddelkih izposoje – Študijskem oddelku z AV oddelkom, Oddelku za odrasle in Oddelku za mladino. Oddelki pripravljajo razstave, izvajajo bibliopedagoške ure in številne druge dejavnosti.
Za domoznansko dejavnost ter redko in starejše gradivo skrbita Domoznanski oddelek, ustanovljen leta 1971 kot Domoznanska bibliografija Dolenjske, in Posebne zbirke Boga Komelja, poimenovane po prvem upravniku knjižnice po njegovi smrti. Knjižnične dejavnosti in storitve pod okriljem novomeške knjižnice potekajo tudi v krajevnih knjižnicah v Dolenjskih Toplicah, Straži, Šentjerneju, Škocjanu, na Dvoru in v romskem naselju Žabjak-Brezje. Za bralce v manjših dolenjskih in belokranjskih krajih pa skrbi Potujoča knjižnica, ki je na poti že od leta 1978.
Oddelek za nabavo ter Oddelek za obdelavo knjižničnega gradiva skrbita za pridobivanje in za bibliografsko in vsebinsko obdelavo gradiva. Slednji namenja posebno skrb domoznanski bibliografiji in obdelavi domoznanskih člankov. Leta 1991 je knjižnica s klasičnega načina strokovne obdelave gradiva prešla na računalniško obdelavo, s čimer je vključena v vzajemni slovenski knjižnični katalog COBISS/OPAC.
Leta 2003 je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto postala ena od desetih slovenskih osrednjih območnih knjižnic, ki za knjižnice na svojem območju (Dolenjska, Bela krajina in Posavje) zagotavlja kakovostno in koordinirano izvajanje knjižnične dejavnosti.
Z novo podobo klasične knjižnice s svetlimi in prijetnimi prostori, namenjene različnim generacijam, je začela rasti tudi virtualna knjižnica. Danes Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto zagotavlja prost dostop do informacij, znanja in kulture v najširšem smislu. Posebno skrb namenja varovanju kulturne dediščine in se ponaša z naslovom ene najlepših knjižnic v Evropi.
