Obdobje med letoma 1890 in 1910 velja za zlato dobo izdajanja razglednic. Na njih so si ljudje pošiljali pozdrave iz krajev, kjer so bivali, jih obiskovali, hodili na oddih. Škofja Loka v tem pogledu ni prav nič zaostajala za drugimi mesti na Kranjskem in v avstro-ogrski monarhiji. Založniške hiše tistega časa so v glavnem izdajale litografske, ročno kolorirane in črno-bele ter nato tonirane razglednice. Obvezen je napis Pozdrav iz Škofje Loke/Gruss aus Bischoflack in prazen prostor na desni strani spodaj, ki je bil namenjen za kratko besedilo pošiljatelja. Zadnja stran je namenjena naslovu in je do leta 1904 predeljena z vodoravno, od takrat naprej pa z navpično črto.
Škofja Loka je skupaj z okoliškimi kraji v zbirki starih razglednic Gorenjskega muzeja zastopana s 126 razglednicami. Najstarejše loške razglednice se pojavijo že pred letom 1892, saj še kažejo škofjeloški grad z osrednjim stolpom. Najbolj hvaležen in največkrat uporabljen motiv na škofjeloških razglednicah je panoramska slika mesta, posneta s severovzhodne strani – s Kamnitnika. Na razglednicah, ki so posnete nekoliko bliže mestu, vidimo na desni strani poslopja graščine Štemarje. V času nastanka prvih loških razglednic je bil v njih hotel z gostilniškim paviljonom. Tu je okoli leta 1910 bival slikar Ivan Grohar in ustvarjal nekatera svoja najlepša impresionistična dela.
Diagonalno nasprotni panoramski posnetki Škofje Loke so nastali na Kranclju in kažejo mesto z južne strani. V ospredju so hiše v predmestjih Trata (danes Grajska pot) in Karlovec, za katerimi se dvigajo strehe hiš na Spodnjem in Mestnem trgu in na levi grajsko poslopje z delom mestnega obzidja. Prav tako zanimiv in privlačen za fotografe je pogled na mesto z vzhoda. Še posebej lep je s Hribca nad Puštalom, od koder so bile posnete številne loške razglednice. Med mestnimi ulicami in trgi ima na posnetkih prevladujočo vlogo Glavni (danes Mestni) trg. Osrednje mesto na trgu ima Marijino znamenje s sv. Rokom in sv. Antonom, ki so ga Ločani postavili leta 1751 v zahvalo, da so bili obvarovani kuge.
Levi, nekoč predmestni in desni, mestni del Škofje Loke razmejuje Selška Sora. Prehod čez njeno strugo je bil v srednjem veku mogoč le čez Kamniti most, ki ga danes poznamo tudi kot Kapucinski most, ob koncu 19. stoletja pa so mu v čast 40-letnice vladavine cesarja Franca Jožefa nadeli ime Fran(c) Josipov most. Sora je ponujala tudi druge vodne motive. Posebej privlačen je bil motiv Krennerjevega (danes Šeširjevega) jezu, kjer je bila po letu 1873 Krennerjeva tovarna sukna in elektrarna. Pravo posebnost med loškimi mostovi in brvmi pa nedvomno predstavlja Puštalska brv, imenovana tudi Kriva brv ali Hudičeva brv.
Med okoliškimi kraji so zastopani Železniki, ki so s svojo slikovitostjo in obrtniško tradicijo že zelo zgodaj vzbudili zanimanje fotografov in izdajateljev. Na razglednicah Selc prevladujeta panoramska motiva vasi z zahoda in juga. Tudi Sorica se je ponašala s svojo prvo razglednico že okoli leta 1900, ki jo je izdala Katoliška tiskarna v Ljubljani. Najstarejša razglednica Poljan je nastala na prelomu iz 19. v 20. stoletje in je morda povezana z znanim poljanskim rojakom Ivanom Tavčarjem, ki je dal približno v istem času izdelati razglednice dvorca na Visokem. Na razglednicah Žirov prevladujeta predvsem dva panoramska motiva – pogled z vzhodne in zahodne strani. Motivika razglednic Gorenje vasi oz. Trate je dosti bolj pestra. Ohranjeni so panoramski posnetki naselja na levem (Gorenja vas) in desnem bregu reke (Trata).
Čeprav gre v glavnem za panoramske posnetke, razglednice odražajo tedanje gospodarske, kulturne in politične razmere. Številne, predvsem starejše razglednice, odsevajo tudi narodnostno noto. Ta se vidi iz napisov, ki so samo slovenski, samo nemški ali dvojezični. Iz slednjih so pošiljatelji nemški del napisa pogosto prečrtali, še posebej če je šlo za avstro-ogrsko razglednico, poslano že v starojugoslovanski dobi.
Besedilo je povzeto po prispevku Judite Šega: Razglednice Škofje Loke, Selške in Poljanske doline iz zbirke Gorenjskega muzeja, v: Pozdrav z Gorenjske, zbirka starih razglednic (ur. Marjana Žibert). Kranj, Gorenjski muzej 2010, str. 51-77.