Smučarska koča ali pogovorno Smuč’ koča zlasti pri starejših Korošcih prebuja nostalgične spomine, o čemer priča tudi vrsta (podarjenih) starih fotografij o drobcih iz zgodovine lokalnega smučanja, planinstva in alpinizma ter tudi nekaj parov zelo starih smuči, razstavljenih v glavni gostinski sobi.
Nekdaj, ko se je v planine še hodilo peš iz doline, je bila Smučarska koča prva postojanka na poti na Uršljo goro, na severni strani katere stoji 723 metrov nad morjem in na katero se s terase odpira lep pogled, na drugo stran pa na Kotlje in čez Kope na Pohorje, Ojstrico in Kozjak. Zdaj do nje pripelje asfaltirana cesta.
Seveda pa je mogoče tudi dandanes do Smučarske koče prispeti peš, po markirani planinski poti, za katero skrbi Planinsko društvo Ravne na Koroškem. Denimo s Čečovja. Treba je le slediti oznakam za Uršljo goro in Naravske ledine, pri odcepu v Podkraju pod Lubasom pa je tudi kažipot za Smučarsko kočo. Dobro uro hoje je, sprva po cestah, na koncu po stezi skozi gozd.
Prvenstveno je bila Smučarska koča namenjena, kot že ime pove, smučarjem (na travniku za njo je bilo urejeno smučišče). Kot navajajo viri, je prvotno kočo s prostovoljnim delom zgradilo ravensko smučarsko društvo leta 1933. Ker je bila pretesna, so jo leta 1935 povečali. Po drugi svetovni vojni je začela propadati, zato so leta 1955 s podporo Železarne Ravne zgradili novo stavbo. Koča je bila leta 2004 skoraj popolnoma obnovljena. Imela je več upravljavcev oziroma lastnikov, tudi podjetje Merx, pred 18 leti pa sta jo kupila zakonca Štern. Po smrti moža Ernesta je Milena lani razmišljala celo o prodaji koče, a se je odločila ostati in zdaj z Daretom nadaljuje gostinsko in nastanitveno dejavnost.
Od letošnjega poletja je Smučarska koča vključena tudi v ponudbo spletne strani Booking.com. Kot pravi lastnica, so gostili kar nekaj tujcev, Italijane, Poljake, Čehe, tudi obiskovalce z Aljaske. Poleg namestitev ponujajo tudi hrano, največ jedi na žlico, na dan našega obiska je bila na voljo polnjena paprika z okusnim domačim rženim kruhom. Smučarska koča je odprta vse dni, razen ob ponedeljkih.
Obiskovalci, ki v Smučarski koči prespijo, največkrat obiščejo Uršljo goro pa tudi druge koroške vršace. V bližini je Ivarčko jezero, tudi več pomnikov iz NOB (Kozarnica, bonišnica Mirta), ni daleč niti do Prežihove bajte. Okolica ponuja izzive tudi za kolesarje.
Objavljeno na FB Moja Koroška 1. 10. 2022