Soseska BS 7 ali soseska “Ruski car”, v filmu Sreča na vrvici (1977) imenovana tudi »betonska džungla«, je nastala v 70-letih prejšnjega stoletja in je delo ekipe treh arhitektov: Marjana Bežana, Vladimirja Braca Mušiča in Nives Starc. Gradbena dela so začeli izvajati 15. oktobra 1969. Tedaj je bilo na tem območju eno največjih ljubljanskih gradbišč.
Sosesko sestavljajo nizi blokov okrog osrednjega parka in zajema Bratovševo ploščad, Glinškovo ploščad in Mucherjevo ulico. Sosesko obdajajo nekdanja vaška naselja Ježica, Kleče, Mala vas, Stožice in Savlje. Prehod med visokimi bloki in hišami ter ponekod tudi starimi kmetijami ustvarja vidno mejo med urbanim in ruralnim. Arhitekti so pri zasnovi naselja želeli ohraniti pogled na okoliška hribovja v vseh smereh: Julijske in Kamniško-Savinjske Alpe, Polhograjske Dolomite in Šmarno goro.
Zbor občanov je oktobra leta 1968 takole začel novico o načrtovani gradnji:
“Prihodnje leto bodo pričeli graditi eno najbolj zanimivih stanovanjskih sosesk za Bežigradom in v Ljubljani sploh. Na polju za Ruskim carjem na Ježici bo v prihodnjih petih letih zrastla nova moderna mestna četrt. Soseska 7. kakor urbanisti imenujejo ta predel, ne bo zanimiva samo zato, ker gre doslej za doslej nezazidane, vendar v gradbenem pogledu izredno dragocene površine. Novemu naselju, ob severnem vstopu v mesto, skorajda že na savskih bregovih, bodo urbanisti in arhitekti dali svojstven videz. Po natečaju za urbanistično obdelavo Soseske 7 se je občinska skupščina odločila projekt z imenom »Tabor«.
Predložil ga je Urbanistični inštitut Slovenije, nosilca nalog pa sta bila arh. Vlado Mušič in arh. Marjan Bežan. Projekt »Tabor« je skupaj z drugimi, pred dvema letoma tudi razstavljen v prostorih krajevne skupnosti »Posavje«. Urbanistični inštitut Slovenije in poslovno združenje za industrijsko gradnjo “IMOS* sta letos ustanovila posebno projektantsko skupino, ki pripravlja uresničitev načrtov. Leto 1969, I. faza gradnje, 800 stanovanj, — je zapisano na mapah.
Soseska 7 zajema področje med Titovo cesto na vzhodu in kamniško železnico na zahodu, cesto proti Savljam (ulica Ježica) na severu in projektirano obvozno cesto (za poslopjem krajevne skupnosti »Posavje«) na jugu. Zajema torej tudi naselje »Korejo« in naselje ob cesti proti Savljam (do železnice). To zazidavo načrt ohranja; za rušenje je predvidenih le nekaj hiš. Na nezazidanih površinah, med Ulico prvoborcev in naseljem oh cesti proti Savljam, pa bodo zrasli novi objekti. Nezazidanih površin je približno 50 hektarov ali polovico vse površine Soseske 7. Področje Soseske 7 je določeno za stanovanjsko gradnjo z vsemi spremljajočimi objekti. Novih stanovanj bo 2.900 …”
Pri Soseski 7 je šlo za zgoščeno gradnjo stanovanjskih poslopij, kar pomeni, da zgradb niso raztresli po vsej površini, temveč jih nanizali ob »ulici« in pustili veliko prostora za parke oziroma kar za gozd, ki se bo sam obnavljal, kakor so zapisali. Urbanisti so si zamislili mestni značaj nove soseske. Zato so zraven stanovanj uredili vrsto javnih prostorov, trgovin, gostiln, kavarn, klubskih prostorov ter dali čim več prostora pešcem: mišljeno je bilo, da bi se poti avtomobilov in pešcev čimmanjkrat križale, glavna ulica v naselju pa bi bila namenjena izključno pešcem. Garaže, po eno na vsako stanovanje, so načrtovali pod zemljo ali v velikih garažnih hišah.
Približno tam, kjer se nahaja Ulica 7. septembra, je načrt predvidel tako imenovano »stanovanjsko ulico«, ki poteka od Titove (Dunajske) ceste do kamniške železnice, druga pa pravokotno na to proti severu. »Ulica« bo široka 25 do 30 metrov in namenjena samo pešcem. Na severni strani jo bodo omejevali visoki, osem do šestnajstnadstropni bloki, na južni pa trinadstropna poslopja. Ob Dunajski cesti, kjer je vstop v novo naselje, bodo avtobusna postaja, manjši center s samopostrežno trgovino, specializiranimi trgovinami, kioski in kinodvorano.
Na koncu ulice, blizu kamniške železnice, so predvideli prostor za podoben trgovski center. Tam bi bila tudi postaja hitre mestne železnice, če bi kamniška proga v prihodnosti dobila tak značaj. Med Ulico prvoborcev in južno stranjo nove ulice bo 70 metrov širok zeleni pas. Tam bodo šolska igrišča in park. S tem bodo obstoječo zazidavo ločili od nove. Naselje bo imelo tudi dva otroška vrtca, zmogljivost osnovne šole pa bi povečali z zgraditvijo paviljonskega objekta.
Načrt za Sosesko 7 ni podrobneje obravnaval Dunajske (Titove) ceste na tem področju, ker le-ta spada v širše mestne okvire. Severno od Ruskega carja je bil predviden le rezervat za nakupovalni center, namenjen obiskovalcem Ljubljane, ki bi se pripeljali v mesto iz štajerske smeri. Tam naj bi bili trgovine in velik parkirni prostor. Križišče Dunajske ceste in ceste proti Savljam so pomaknili nekoliko proti severu. Na ježi naj bi stal motohotel, prvi ob vstopu v mestu. Blizu je kamping in rekreacijski center ob Savi, vse to bo omogočalo, da bo ta predel v prihodnosti še bolj obiskovan, zeleni pas ob Savi pa bo postal drugi mestni park.
Urbanisti so v načrtu predvideli, da bodo ulice v starem naselju v glavnem enosmerne. Garaže bodo pod ploščadjo »ulic« in v dveh velikih garažnih hišah, parkirni prostori pa na severni oziroma vzhodni strani »ulic«. S parkirnih prostorov se bo prišlo v garaže, iz garaž pa naravnost do dvigal v stanovanjskih blokih.
V blokih in stolpnicah je sedaj okoli 3100 stanovanj za okoli 9600 prebivalcev. Poleg blokov spadata v sosesko tudi dve vrsti samostojnih atrijskih hiš, ki stojita ena ob osrednjem parku, druga pa na južni strani Bratovševe ploščadi. Bratovševo ploščad, ki je zaradi podzemnih garaž nekoliko dvignjena, povezuje več nadhodov, ob katerih so vse nujnejše storitvene dejavnosti (trgovina, lekarna, banka ipd.). V bližini sta tudi vrtec, osnovna šola Danile Kumar in Mestna knjižnica Ljubljana, enota Glinškova ploščad.
V prispevku iz revije Arhitektov bilten (2015) je izpostavljeno, da je bila Soseska 7 prva na Slovenskem grajena za trg. To dejstvo je močno vplivalo na spremembe prvotnih programskih zamisli. Predvidene javne programe v pritličju so zamenjala stanovanja, garaža je bila izvedena le med bloki Bratovševe ploščadi. V osrednjem delu soseske so bile izvedene najosnovnejše javne funkcije: trgovini, banka, lekarna, četrtna skupnost in knjižnica. Ulice kot osrednji moti v soseske so ostale nedokončane: brez jasnega programa, oblikovanja, ulične opreme. Kljub nedokončanosti ima vsaka od ulic svoj značilni karakter. Prostor med vzporednima nizoma blokov na Bratovševi ploščadi je bil zasnovan kot samostojen objekt z garažo, za pol etaže dvignjen nad teren, streha garaže pa kot ulica z glavnimi vhodi v bloke. Z zadnje strani blokov so bila urejena parkirišča in servisni vhodi v objekte.
Osrednji prepoznavni motiv ulice sta dve veliki skupini dreves, ki rastejo z nivoja garaže sredi prostrane površine ploščadi. Umestitev blokov na Glinškovi ploščadi je bolj razgibana. Ker garaža med bloki ni bila izvedena, je prostor med njimi pravo nasprotje Bratovševe ploščadi: bogato je ozelenjen z drevesi in zelenicami. Vzporedna niza blokov na Mucherjevi ulici sta umeščena zelo blizu en drugega, tako da se je med njima oblikovala sorazmerno ozka ulica z vedutnimi pogledi na lokalne dominante in Kamniške Alpe v ozadju.
Soseska skozi oči stanovalcev; težave z vzdrževanjem
Težave stanovalcev se v zadnjih letih pojavljajo predvsem zaradi neurejenega lastništva skupnih površin Bratovševe ploščadi, ki so bile zasnovane kot povezovalni prostor naselja. Posledično je vzdrževanje same ploščadi zelo slabo, stanovalci se otepajo odgovornosti za skrb skupnih prostorov in vzdržujejo le svoja stanovanja in garaže, ne pa tudi same ploščadi.
Zgoraj omenjeni Arhitektov bilten prinaša poglede dolgoletne stanovalke Soseske 7, ki tam stanuje že od leta 1972. Razvoj soseske spremlja od otroštva dalje. Spominja se velike ploščadi med bloki na Bratovševi ploščadi, ki je pomenila svobodo gibanja, druženje s prijatelji, varen prostor za samostojno igro, poligon za učenje kotalkanja in vožnje s kolesom; velik park z grički pa je nudil priložnost za sankanje in prve poskuse na smučeh. V gimnazijskih in študentskih letih je soseska postajala vedno bolj prostor za odhajanje in prihajanje, občasno komunikacijo z znanci. Sčasoma se je soseska postarala – mladih z družino je bilo malo, prostorov igre, kakšnih se spominja, skoraj ni bilo več.
Bratovševa ploščad je po njenih besedah postala prazen in pust prostor hitrega prehajanja, prostor med bloki na Glinškovi ploščadi in Mucherjevi ulici pa se je spremenil v divje parkirišče. Zaradi specifičnosti nekaterih skupnih prostorov soseske (garažni objekt je hkrati javna površina), neurejenega lastništva javnih površin, velikega števila podjetij, ki upravljajo posamezne bloke, in popolne nepovezanosti med njimi, pomanjkanja parkirnih mest … prebivalci soseske odprtih javnih površin med bloki ne dojemajo kot svojega dvorišča, kot priložnosti za igro in druženje, ampak kot kompleksen in težko rešljiv problem, veliko skrb in tudi neopredeljeno velik strošek v prihodnosti.
Po besedah avtorice zapisa, arhitektke, sta usmerjenost prebivalcev zgolj v težave spodbujala nepovezano iskanje rešitev za posamezne probleme nekaterih ter popolno pasivnost in vdanost v usodo večine. Kljub vsem pomanjkljivostim predstavlja soseska Ruski car enega bolj kakovostnih primerov visoke goste zazidave v Sloveniji. Z gledišča arhitekta predstavlja skupni prostor soseske velik, neizkoriščen potencial: tako glede razvoja skupnih površin znotraj soseske kot v povezovanju z zelenim zaledjem in urbanimi vasmi v neposredni bližini. Soseska je bila načrtovana kot živ organizem, ki naj bi se razvijal tako navznoter kot navzven.
Za oživitev soseske je bilo podanih in aktiviranih več pobud: na primer medsosedska Akcija v parku, ki predstavlja organizacijo garažne razprodaje v osrednjem parku od leta 2012 dalje. Akcija prebuja sosesko iz pasivnosti z druženjem v skupnih prostorih. Pomembno je zavedanje, da imajo javne površine in dogajanje na njih moč, da oživijo pozabljene prostore in posameznike povežejo v skupnost. Tako je nastala nova pobuda Skupaj na ploščad!, ki so jo leta 2013 oblikovali arhitekti in krajinski arhitekti, ki stanujejo v soseski Ruski car, in drugi. S pobudami želijo vzbuditi in spodbuditi pri sosedih aktivno sodelovanje ter razmišjanje o učinkoviti uporabi skupnih prostorov soseske in skrbi zanje.
Uspešno so zagnali tudi projekt Ploščad – dvorišče, igrišče, srečišče … To pomeni, da prostor med bloki na Bratovševi ploščadi v poletnih mesecih z začasnimi intervencijami spreminjajo v prostor aktivnega druženja, srečevanja, povezovanja v kinu med bloki, galeriji na prostem, ob skupnostnem panju, na začasnih igriščih in tržnici … Pobuda za označitev sprehajalne poti Pot dobrot med sosesko Ruski car in kmetijami na Ježici, v Savljah in Klečah se je rodila v želji po spodbujanju novih načinov in večje povezanosti med sosesko in kmetijami v zaledju ter prepoznavanju izjemnih možnosti, ki jih imajo prebivalci blokovskega naselja zaradi pride-lovalcev hrane v neposredni bližini. Povezovanje in medsebojno spoznavanje krepijo z organizacijo tržnih dni v soseski in vodenimi sprehodi do kmetij.
Prenova soseske
Fizična in vsebinska prenova soseske Stanovanjska soseska Ruski car zajemata fizično obnovo objektov in skupnih prostorov, se pravi tehnično prenovo objekta garaže in ploščadi med bloki na Bratovševi ploščadi, načrta za umestitev nove garažne hiše v del osrednjega parka in začetek energetskih sanacij fasadnih ovojev objektov. Objekt garaže med bloki je zaradi nenehnega zamakanja v zelo slabem stanju. Tehnična sanacija terja izvedbo vzdrževalnih del: tudi če so le-ta zelo obsežna in so velik finančni zalogaj, ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. Vsakršno drugo oblikovno in programsko spreminjanje omenjenega objekta pomeni dokončno ureditev njegovega lastništva in pridobivanje gradbenega dovoljenja s soglasjem lastnikov, kar je bilo precej težavno.
Vsebinski razvoj soseske bi spodbudila programska prenova pritličja blokov in parterja med njimi. Kljub temu, da so v celotni soseski pritličja namenjena stanovanjem, bi umeščanja mirnih javnih programov spodbudilo povsem drugačno življenje na ulicah. Najbolj aktualen in akuten izziv za sosesko je energetska sanacija fasadnih ovojev objektov. Čeprav je soseska pomembno arhitekturno urbanistično delo slovenske moderne arhitekture 20. stoletja, zavedanja o tem med večino prebivalcev in lastnikov stanovanj ni. Prav tako ne med upravniki blokov, ki za prebivalce večinoma vodijo tovrstne projekte prenove.
Lastniki stanovanj in upravniki blokov se za izvedbo obnovitvenih del dogovarjajo z različnimi izvajalci. Po besedah avtorice prispevka soseska potrebuje enotnega upravnika, ki bo skrbel za ohranitev usklajene podobe, urejanje in vzdrževanje vseh blokov in javnih površin med njimi.
