Štirinadstropno stavbo so zgradili konec 17. stoletja, današnji videz pa je dobila v začetku 19. stoletja. Tedanji lastnik Henrik Adam Hohn, trgovec in knjigovez, je furlanskemu stavbarju Francescu Coconi zaupal dozidavo vrhnjega nadstropja in preoblikovanje fasade. Coconi je poudaril srednji del stavbe, ki ga zaključuje trikotno čelo. Po višini je fasada deljena v tri pasove: pritličje, spodnji nadstropji okrašeni s krepkimi polkrožnimi pilastri in kapiteli ter gladki gornji nadstropji. Za razliko od drugih klasicističnih fasad v mestu je tukaj okrasje bogatejše, kar namiguje na premožnega naročnika. Trije figuralni, štukaturni reliefi pod okni drugega nadstropja predstavljajo poljedelstvo, umetnost in trgovino. Napravili so jih leta 1826. Glavno pročelje pa je tipičen primer empirske fasade bidermajerske dobe in njen najlepši predstavnik.