Na poti proti izlivu se Krka v spodnjem toku počasi iz kraške reke spremeni v tipično panonsko reko s številnimi površinskimi pritoki. Lenobna reka, v katere strugi so številni manjši in večji otoki v spodnjem toku, zaradi majhnega padca do izliva v tem delu večkrat poplavlja. Tu je ohranjeno še nekaj lesenih mostov, ki predstavljajo dediščino tesarskega znanja in spretnosti.
Reka nas pripelje do Kostanjevice na Krki, ki je kot najstarejše dolenjsko mesto dobila mestne pravice že v trinajstem stoletju. Sprva je bila pomembno gospodarsko in versko središče, a je njena moč kmalu začela pešati. V petnajstem stoletju so jo močno prizadeli turški vpadi. Vseskozi je bila namreč edino mesto na Slovenskem, ki ni bilo obdano z obzidjem in se je glede svoje obrambe moralo zanašati le na lego na otoku. Mestno jedro z dvema vzporednima ulicama leži na poplavni ravnini, na umetnem otoku v meandru reke Krke, ko pa so okljuk reke v najožjem delu prekopali, je mesto postalo otok. Stari del mesta je s kopnim povezan z dvema lesenima mostovoma in mostom, ki ga je zasnoval arhitekt Jože Plečnik in je bil namenjen samo pešcem. Zaradi pogostih poplav, med katerimi je celotni stari del pod vodo, se je mesteca oprijelo ime »dolenjske Benetke«.
Reka nas kmalu pripelje do Cerkelj ob Krki in še enega lesenega mostu čez Krko, ki je kot znamenitost kraja upodobljen tudi na starih razglednicah. Kraj je najbolj znan po istoimenski letalski bazi, v sklopu katere se nahajata letališče in vojašnica na ravnini levega brega. Prav tako na levem bregu, na robu Krškega polja, se nahaja Krška vas, ki je ime dobila po reki. Kmalu zatem pa na desnem bregu Krke, pod gričem ob cesti Krška vas – Čatež, leži nekoč priljubljen letoviški kraj Grič. Kopališče Grič in gostilna, ki sta bila zgrajena v začetku dvajsetega stoletja, sta najbolj uspevala v času med obema svetovnima vojnama, kakor lahko opazimo na številnih razglednicah iz prve polovice dvajsetega stoletja. Na bregu reke pod gostilno so kasneje zgradili kopališče z leseno kopališko stavbo, ki je bila v tridesetih letih prejšnjega stoletja obnovljena. V povojnih letih je kopališče propadlo, na tem mestu se je v zadnjih letih razvil Športno rekreacijski center Grič, ki ob lepem vremenu privablja obiskovalce iz Brežic in drugih krajev.
Tik pred izlivom Krke v Savo, v neposredni bližini nekdanjega letovišča, se nahaja še tehnična znamenitost – mogočen železni most, ki že od leta 1906 povezuje levi in desni breg Krke ter Save. Čez Krko se vzpne v enem loku, se potem nadaljuje nad travniki med obema rekama, nato pa v dveh dolgih lokih čez mogočne betonske stebre premosti Savo. S 524 metri je bil ob otvoritvi tretji najdaljši tovrstni most v avstro-ogrski monarhiji.
