Na podlagi gradiva iz zapuščine Remigiusa Geylinga je razvidno, da je vse do smrti spremljal, kaj se dogaja s cerkvijo v Javorci.
Zbiral je članke, ki so govorili o tem njegovem delu, jo osebno večkrat obiskal ter zgodbo o spominski cerkvi, zgrajeni med prvo svetovno vojno, prenesel še na sina Rudolfa Geylinga, ta pa na svoja otroka, Jutto in Michaela. Jutta Geyling je obiskala Javorco leta 1972, v času, ko je cerkev doživljala svoje najtežje trenutke. Z bratom pa sta jo obiskala tudi kasneje.
Po prvi prenovi leta 1934 je bila cerkev dolgo prepuščena zobu časa. Po drugi svetovni vojni je zanjo do svoje poroke požrtvovalno skrbel Franc Gregorčič, domačin iz takrat še žive Blekove domačije. Nato je bila cerkev prepuščena sama sebi. Enkrat na leto, na praznik Srca Jezusovega, je duhovnik iz Tolmina v njej imel mašo po naročilu vasi Čadrg. (Glasilo, 1983)
Leta 1957 so delavci Muzeja za Tolminsko opravili manjša vzdrževalna dela. Zavod za spomeniško varstvo je leta 1962 objekt zasilno zavaroval. Pet let kasneje se je lotil prenove, a za celovito obnovo ni imel na razpolago dovolj sredstev. (Dolenc, 1984)
V 60-ih in 70-ih letih 20. stoletja so v tiskanih medijih poročali o zanemarjeni podobi spominske cerkve, se nad tem zgražali ter opozarjali na njeno propadanje in kulturno sramoto. Kako sta bili cerkev in njena oprema prepuščeni propadanju in tudi možnosti kraje notranje opreme, priča dokument, ki ga hrani Tolminski muzej. Leta 1977 je postaja milice Tolmin izročila Tolminski muzejski zbirki v Tolminu, takrat enoti Goriškega muzeja, zvonec iz Javorce, saj je obstajala nevarnost, da bi ga kdo odtujil.
Leta 1980 pa so bila zagotovljena sredstva za obnovo in ta se je lahko pričela. Z deli so končali leta 1982. O prenovljeni spominski cerkvi so tiskani mediji večkrat poročali s prispevki kot npr.: Zadnji spomenik monarhiji, Edinstven zgodovinsko-umetniški biser, Edina secesijska cerkev v Sloveniji, Spomenik miru, Simbol složnosti in miru, Bazilika miru, Spomenik humanosti, Najlepši spomenik prve svetovne vojne, Pravi arhitekturni biser med gorami. S tem so avtorji spominski cerkvi že v naslovu priznavali vso njeno veličino in pomen.