Notranjost tabora je bila opremljena z različnimi stavbami. O pomenu stavb Fran Lorger ni posebej razglabljal, razen stavbe D, ki jo je imel za praetorium, v kateri je imel sedež taboriščni poveljnik – legat.
V stavbi A je odkril več prostorov z manjšimi celicami, ki jih je označil za kopalnice. Lorger je domneval, da je bila v tej stavbi vojaška bolnišnica – valetudinarij, kar so pokazala kasnejša raziskovanja. V sredini stavbe, velike 123 m x 68 m, je ležalo notranje dvorišče. Na obeh straneh obhodnega hodnika pa so bile v pare nanizane bolniške sobe, ki so jih ločevali ozki hodniki. Ob dvorišču je bila tudi kopalnica (prostori z apsidami), operacijske dvorane, kuhinje in latrine pa niso odkrili.
Valetudinarij v Ločici, ki je imel od 50 do 70 bolniških sob velikih 5,5 m x 4,8 oz. 3,7 m, spada med najpomembnejše doslej raziskane vojaške bolnišnice na ozemlju takratnega rimskega imperija. Civilnih bolnišnic v rimskem času niso poznali.
Ob poslopju A je Lorger delno odkril še stavbo B. Južno od preatoriuma je odkril še peto zidano stavbo, poslopje E. Objekta G1 in G2 najdena zunaj obzidja je označil za stražarska stolpa, ki naj bi varovala cesto vio praetorio, ki je potekala skozi vrata porta praetoria in se je nekoliko nižje priključila glavni cesti Celeia-Emona. Podobna vojaška taborišča so v notranjosti sestavljale stavbe, kot je praetorium, kjer je bil tudi forum, več vojašnic, stanovanj za oficirje, kopališče, upravne stavbe, delavnice, skupno kuhinjo in razna skladišča.
Literatura:
Ciglenečki, Slavko. (1987). Nekaj drobcev o stanovanjski kulturi in vojaškem zdravstvu celjskega zaledja v rimskem obdobju. Monitor, str. 3–6.
Kolšek, Vera in Tone. (1958). Ločica v okviru rimske vojaške dejavnosti na našem ozemlju. Celjski zbornik, št. 3, str. 105–183.
Lorger, Fran. (1934). Začasno poročilo o raziskovanju rimskega tabora pri Ločici v Savinjski dolini 1918. ČZN 29, št. 3–4, str. 150–153.