Po končani osnovni šoli v Vuhredu je Vojko, tako kot sestra Vida, nadaljeval šolanje v Mariboru in nato v Ljubljani. Starša sta ga pripravljala za prevzem družinskega posestva. Želela sta, da pridobi širše znanje, zato se je vpisal na študij gozdarstva. V času izseljeništva na Hrvaškem je sodeloval z osvobodilnim gibanjem, zato so ga zaprli in tik pred koncem druge svetovne vojne aprila leta 1945 ubili v taborišču Jasenovac.