V drugi po¬lovici 19. stoletja sta bila postavljena še oba stranska oltarja, ki sta se ohranila do danes. V letih od 1870 do 1872 je polzelski župnik Anton Balon zanju izplačal Tomažu Fantoniju in Andreju Cesarju, podobarju iz Mozirja, 910 goldinarjev. Stranska oltarja sta lesena, oljnati sliki na platnu pa sta Fantonijevo delo. Oltar na evangelijski – ženski strani je posvečen Rožnovenski Mariji, oltar na listni – moški strani pa Janezu Nepomuku. Ob podobi Marije Rožnovenske sta postavljena kipa sv. Ane in sv. Rozalije. Ana Samotretja je kot Marijina mati priprošnjica, h kateri so se vedno zatekale matere, Rozalija z razpuščenimi lasmi in vencem belih rož pa je zavetnica pred kugo.
Janeza Nepomuka, generalnega vikarja praškega nadškofa, je dal kralj Venčeslav leta 1393 mučiti in vreči v Vltavo, ker ni hotel prelomiti spovedne molčečnosti. Od tedaj velja za zavetnika mostov in splavarjev, je pa tudi zaščitnik pred obrekovanjem. Na njegovi desni ga spremlja Anton Puščavnik, upodobljen s prašičkom in križem z zvončkom. Sv. Anton je eden prvih puščavnikov, izhaja iz 4. stoletja in velja za zavetnika domačih živali, med kmečkim prebivalstvom pa je cenjen kot zaščitnik pred svinjsko kugo. Na desni strani oltarja je kip Frančiška Ksaverija, španskega jezuita, ki je v 16. stoletju ponesel krščansko vero v Indijo in na Japonsko. Je zavetnik pred viharjem, kugo in priprošnjik za srečno zadnjo uro.
Spodnje svetišče je bilo po poročilih redovnih vizitatorjev sprva urejeno leta 1768 kot božji grob s sedmimi kipi. Kripta je bila v letih 1899 in 1900 popolnoma restavrirana s prostovoljnimi prispevki. V osrednjem oltarju je bil urejen božji grob s kipi Kristusa, Marije, apostola Janeza in Magdalene. Levi oltar je bil posvečen lurški Materi Božji, desni pa Srcu Jezusovemu. Posebnost svetišča so v debel omet vloženi svetli kamni, ponekod celo kosi stekla. Temu je najbrž botrovala želja po svetlobnih učinkih, ki jih lomljeno steklo sproža.