Zavzetje oz. osvoboditev Zgornje Savinjske doline, večine Kozjanskega in dela Pohorja oz. tako obsežnega prostora na področju okupirane Štajerske je pomenilo nesporen vojaški uspeh partizanskih enot, zlasti ker so bile njihove izgube v primerjavi z okupatorjevimi razmeroma majhne, ob tem pa so zaplenile ogromno orožja in druge vojaške opreme ter na ta način uspele oborožiti vsaj del novincev v partizanskih vrstah.
Osvobojena ozemlja so namreč pospešila že več mesecev rastočo mobilizacijo zlasti tam, kjer je to bilo mogoče, kot npr. na Kozjanskem ali pa v Zgornji Savinjski dolini, kjer je bila izvedena tako rekoč v celoti. Mobilizacija je krepila partizansko vojsko ne le na Štajerskem, temveč tudi na Dolenjskem, saj so čez Savo pošiljali tisoče mobiliziranih novincev. Tudi zato je konec septembra slovenska partizanska vojska narasla na skoraj 30.000 borcev, od tega jih je bilo na območju Četrte operativne cone oz. na Štajerskem in Kamniškem nekaj manj kot 7.000. Obenem je mobilizacija v partizane onemogočala mobilizacijo v nemško vojsko ter slabila nemško gospodarstvo. Na osvobojenem ozemlju je bil v celoti razbit dotedanji nemški upravni, vojaški in politični aparat, posledice partizanskih zmag pa so se čutile tudi izven osvobojenega področja. Med drugim so sprožile tudi postopen razkroj vermanšafta, pomožne vojaško-policijske formacije, ki so jo pod nemškim vodstvom sestavljali v glavnem Slovenci, še zlasti pa je bil ustvarjen velik politični in moralni kapital. Uspehi osvobodilnega gibanja so odmevali po vsej Štajerski, krepili zaupanje prebivalstva in moralo borcev, ohrabrili sodelavce na terenu ter občutno pospešili vključevanje vedno novih mož in žena, ponekod kar celih družin, v partizanske enote ter narodnoosvobodilno gibanje nasploh. Na osvobojenih ozemljih se je obenem začel proces vzpostavljanja in organiziranja partizanske oblasti, uprave in samouprave. Štab Četrte operativne cone, ki se je tudi sam nahajal v Zgornji Savinjski dolini, je organiziral zaledno bazo z vso infrastrukturo, ki jo je potrebovala partizanska vojska (preskrba, bolnišnice, delavnice, tiskarne, zveze ipd.) ter izvajal razne vojaške in politične tečaje.