Prva izmed tiskarskih družin v Monoštru, ki je tam konec 19. st. pričela s svojo dejavnostjo in so tiskali tudi slovenske knjige, je bila družina Wellisch, ki je natisnila več naslovov knjig in prvi koledar v prekmurščini – Dober Pajdás Kalendárium, ki je v tej tiskarni izhajal več kot dve desetletji.
Tiskar Béla Wellisch ml. je obrtno dovoljenje za tiskarsko dejavnost pridobil leta 1892, takrat je v Monoštru odprl tudi trgovino s knjigoveznico in papirnico. Lokalni časopis v Murski Soboti že konec tega leta res objavi vest, da je trgovina Béle Wellischa ml., sina sombotelskega Béle Wellischa, začela obratovati. Gre za sina knjigovezca Béle Wellischa in po takem za nadaljevanje družinske dejavnosti. V slabem letu po pridobitvi dovoljenja so pričeli s tiskanjem raznovrstnih tiskovin, tudi knjig. Nekaj časa svojo dejavnost ponuja tudi v Murski Soboti, kjer leta 1897 za pol leta tiska in ureja tednik Muraszombat és Vidéke (Murska Sobota in okolica). Tiskarno so na začetku 20. st. elektrificirali, leta 1905 je imela 5 zaposlenih in enega vajenca, 1912 pa 15-člansko osebje. Če k temu prištejemo še knjigoveznico in zaposlene v papirnici in knjigarni, lahko vidimo, zakaj so bili ena najpomembnejših tiskarn v Železni županiji. Danes poznamo več kot sto njihovih ohranjenih izdelkov, prav gotovo pa jih je bilo dosti več. Večino knjig v prekmurščini hrani Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota.
Leta 1919 tiskar Béla Wellisch premine, tiskarno pod njegovim imenom nekaj let vodi njegova vdova, oz. zaposleni v tiskarni, nakar ga leta 1930 po propadu odkupi eden izmed bivših zaposlenih v tiskarni. Tako tiskarna preživi do nacionalizacije leta 1949.
Ob pregledu Wellischevih tiskovin v slovenskem jeziku zasledimo prvo knjigo iz leta 1895, samo nekaj let po pridobitvi obrtnega dovoljenja. Med izdelki tiskarne so tako verske vsebine raznih veroizpovedi, posvetne vsebine, kakor tudi prvi koledar v prekmurščini. Dober Pajdás Kalendárium je od leta 1899 do 1922 nastajal prav v tej tiskarni, nato so koledar tiskali v Murski Soboti. Te številke so dostopne tudi v Digitalni knjižnici Slovenije (dLib.si).
Knjige so tiskane večinoma na papirju slabše kvalitete, z navadnimi, tankimi ovojnicami, spete s kovinskimi sponkami. O tem priča tudi zob časa, ki je marsikatero tiskovino dodobra načel, predvsem tiste z večjo kislostjo papirja, zaradi česar se listi drobijo in razpadajo. Nekatere izdaje pa so bile izdelane tudi bolj razkošno. Npr. zunanjost je za tisti čas zelo bogata, knjige so vezane vezane v usnje z vogalniki, s sponko oz. z verižico za zapiranje, vezane v platno ali s kovinsko obrobo bogato okrašene s slonovino, z vdelano emajlirano sliko in s pozlačenimi ornamenti.
