Treovo gradbeno kariero in delovne projekte lahko razdelimo na čas službovanja pri Kranjski gradbeni družbi in čas samostojnega delovanja v lastnem podjetju, posebej pa smo našteli še nekatere projekte izven Ljubljane in slovenskega ozemlja.
Ljubljanske zgradbe, obdobje službovanja pri Kranjski stavbni družbi
– leta 1874 stavba realke v Vegovi ulici s Francem Faleschinijem st., po načrtu dunajskega arhitekta Aleksandra Bellona;
– od 1873 dalje pod okriljem Kranjske stavbne družbe je zidal vse stavbe na južni strani današnje Cankarjeve ceste, na Beethovnovi, Župančičevi, Tomšičevi ulici: na Tomšičevi leta 1878-79 poslopje Kranjske hranilnice, pozneje sedež CK ZKS, po Treovem načrtu, izbranem na natečaju; na Župančičevi palačo Trboveljske premogokopne družbe, v kateri imata sedaj sedež dve ministrstvi slovenske vlade;
– leta 1875 mestna šola na Grabnu, Zoisova cesta;
– leta 1881 mestna klavnica na Poljanski cesti;
– 1883 poslopje Narodnega muzeja;
– 1884-85 hiša kočevskega trgovca Petra Schleimerja na Šelenburgovi cesti (danes Slovenski, zraven Kazine, tam, kjer je bila predtem gostilna Pri zlati zaponi, zdaj pa je tam restavracija Rio Momo)
– 1886-87 trinadstropna Mundova hiša na Rimski cesti 10 in pehotna vojašnica na Metelkovi;
– 1888 otroška bolnica sv. Elizabete na Poljanah (Streliška ulica)
– 1888 Terpotitzeva hiša na Resljevi 12, ena najlepših zasebnih zgradb v Ljubljani; hiša z najemniškimi stanovanji (nem. Zinshaus)
– 1889 stavba filharmonične družbe (načrt O. Wagner, Treo je predložil konkurenčni načrt, ki sicer ni bil sprejet, a so med gradnjo marsikaj spreminjali po Treovi zamisli).
Kot samostojni gradbinec je v Ljubljani izvedel sledeče projekte:
– leta 1910-11 hiša na Dalmatinovi 9 (danes svetlo zeleno pročelje). Investitor je bil neki Ivan Tertnik. Gre za najemno stanovanjsko stavbo s skromno secesijsko fasado, ki ima poudarjeno srednjo partijo s polkrožnimi balkoni v prvem in drugem nadstropju in je okrašena z geometrijskimi vzorci okrog oken.
– prenovitev deželnega dvorca po potresu, kjer je sedaj sedež ljubljanske univerze;
– 1894-1900
dvonadstropna hiša na Kongresnem trgu 14; dvonadstropna neorenesančna stavba na mestu starejše hiše, prezidane in združene iz dveh domcev leta 1756. Med letoma 1894 in 1900 jo je pozidal Viljem Treo. Pritličje je rustificirano s poudarjenim polkrožno zaključenim portalom v sredini. Balkon nad njim sloni na dveh konzolnih volutah; tu je imel v letih 1855, 1860-1869, 1876 in 1901 gostilno neki Gustav Fischer.
– 1897
Wettachova vila na Prešernovi cesti po načrtih Alfreda Bayerja konec 19. stoletja in
hiša v isti ulici št. 9-11 leta 1891; Heinrich Wettach (1858-1929) je bil avstrijski slikar in violist, ki je med letoma 1885 in 1918 prebival v Ljubljani in imel atelje na Knafljevi ulici.
– 1897-98 Gorupove hiše z najemniškimi stanovanji na Rimski cesti in Gorupovi ulici (podaljšku Gradišča proti Mirju), hiša Gradišče št. 11 po načrtu arhitekta Frana Žužka in Bambergovi hiši v Kolodvorski ulici (Moše Pijadevi 13), že porušeni;
– na Levstikovem trgu 9 (Stiški 1) poznohistorično poslovno stanovanjsko stavbo, po potresu 1895 prezidano; investitorji so bili dediči Matilde Paullus, poslovno-stanovanjska stavba, poznohistorična z elementi secesijskega okrasja;
–
1903-4 hiši v Kersnikovi ulici 5 in 7, najemni stanovanjski stavbi;
Za hišo na Kersnikovi 5 je značilna sedemosna fasada z uvozno vežo in stopniščem v levi osi. Značilni wagnerjanski okrasni elementi poudarjajo vhodni portal in obrobljajo okna v nadstropjih. Geometrijski okrasni vzorci se zgostijo na vrhu stavbe pod strešnim napuščem.
Fasado na Kersnikovi 7 členijo značilne secesijske ovalne oziroma zaobljene oblike vratnih odprtin na balkone v srednji in stranskih oseh prvega in drugega nadstropja, dopolnjene z wagnerjanskimi okrasnimi vzorci, valovnico, krogi;
– 1903–5 gradbena dela za hotel Union (arhitekt J. Vancaš), prvi moderni in izrazito funkcionalno zasnovan hotelski objekt in obenem največja stavba v mestu, imela je največjo in najbolj reprezentativno dvorano na vsem Balkanu; streha je zaradi zahtevne železne strešne konstrukcije veljala za izreden tehnološki dosežek. Celoten objekt je bil oblikovan v dekorativnem secesijskem slogu;
– 1907–8 poslopje Ljudske posojilnice na Miklošičevi cesti (načrti arh. J. Vancaš);
– leta 1914 Drofenigovo hišo na Mestnem trgu 23 po načrtih Karla Brűnnlerja; znana tudi kot Miklavčeva veleblagovnica;
– 1907 cerkev sv. Antona Padovanskega na Viču ter
– začetna (1906) in končna (1924) dela pri cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku (načrti milanskega arhitekta Maria Ceradinija);
– 1922 Tvornica učil in šolskih potrebščin na Linhartovi 35 po naročilu Upravnega odbora Učiteljske tiskarne, načrtoval Viljem Treo. Stavba je bila sezidana oktobra 1922, vendar se je kmalu pokazalo, da je prevelika. Stavbe niso mogli vzdrževati in so jo leta 1927 prodali. Po virih Slovenskega šolskega muzeja je bil potem tukaj dijaški dom, leta 2004 pa je bila stavba zapuščena.
– 1924 eno njegovih zadnjih del je bila družinska vila Stupica, ki sta jo velikemu stavbnemu mojstru naročila zakonca Irma in Franc Stupica, znana predvojna ljubljanska veletrgovca z železnino. Likovno, funkcionalno, bivanjsko in sploh pojavno umirjena ter monumentalno umeščena na vogal Puharjeve in Gledališke, sedanje Župančičeve ulice, je vila v celoti arhitekturno in graditeljsko delo Viljema Trea. Leta 1959 je bila z imenom Zlatorog spremenjena v »dom slovenskih lovcev« in v njej je danes sedež Lovske zveze Slovenije.
Stavbe in prenove izven Ljubljane in današnje Slovenije:
– 1883-1885 gledališče na Reki (po načrtih dunajskih arhitektov Fellnerja in Helmerja);
– 1893 – današnja zgradba Osnovne šole Mirka Bračiča v Kočevju;
– 1896-97 Gimnazija Kranj;
– 1891- prenova, adaptacijska dela Loškega gradu in uršulinskega samostana, še s Kranjsko gradbeno družbo; obnova je trajala vsaj dvajset let;
– 1910-1913 litijska osnovna šola, načrti in gradnja;
– 1903 idrijska realka po načrtih Karla Holinskega;
– 1925 Sokolski dom v Črnomlju.