Iz poročanj časopisov lahko izluščimo nekaj problematik v zvezi z dogajanjem okrog povzdiga v mesto. Slovenec priključitev okoliških vasi, ki ga je pogojevala, označuje kot rop. S tem namreč tudi tam stoječi industrijski obrati preidejo pod občino Tržič, to pa naj bi pripeljalo do obubožanja okoliških občin (Slovenec, 26. 4. 1925, str. 3). Prav tako je izpostavil drago in neurejeno oskrbo z mesom. Polemiziral je o tem, če trg z neurejeno klavniško industrijo res lahko postane mesto (Slovenec, 2. 8. 1925, str. 5). Kot je že zgoraj opisano, je bil ta problem vsaj v grobem do razglasitve rešen. Jutro je opisoval lepo podobo, ki jo trg in skorajšnje mesto dobiva (Jutro, 15. 7. 1926, str. 3).
Na seji sveta 29. septembra 1925 je bilo sklenjeno, da občina vzame v najem Devovo hišo na Glavnem trgu, kjer bodo dobili prostore sodnija in orožništvo (Slovenec, 4. 10. 1925, str. 5). Viktor Kragl deset let za tem piše, da imajo v tej hiši svoje sedeže sodišče in občinski urad (Kragl, 1936, str. 25). Sklepamo lahko, da je bilo urejanje prostorov državnih institucij prav tako povezano z imenovanjem v mesto.
Imenovanje so mediji pospremili različno. Tedenske slike so 10. decembra 1926 objavile slike župana Ivana Lončarja, podžupana Henrika Snoja in predsednika finančnega odseka Antona Jelenca, torej tri pomembne može občinskega sveta. Še bolj je izstopala izdaja z dne 27. januarja 1927. Tržiču je bila posvečena uvodna stran z opisom mesta, njegove zgodovine in razvoja v polpreteklem obdobju, pridanih je bilo še več fotografij. Po drugi strani pa je edini takratni lokalni medij, Cerkveni glasnik za Tržiško župnijo dogodek pospremil med drugim z besedami »sicer to ni bogve kako pomemben dogodek, ampak dogodek je pa le« in da »koristi posebne ne bomo imeli od tega, razen državni uradniki, ki bodo dobivali večje doklade pri svoji plači«, čeprav »moramo pozdravljati ta dogodek, ker od njega bomo imeli pač le korist, gotovo pa ne nikake škode.« (Cerkveni glasnik, št. 4, str. 6).
Jutro je uporabil že znano primerjavo »naš mali Manchester«, poudaril čevljarsko industrijo, predilnico z okoli 900 zaposlenimi in lesno trgovino in industrijo. Seveda je omenil tudi župana Lončarja in stranko SDS (Jutro, 3. 12. 1926, str. 3).
Na seji občinskega sveta (prvič omenjen kot mestni občinski svet) 20. julija 1927 je župan podal poročilo, kjer je omenil tudi morebitno proslavo v počastitev imenovanja v mesto. Med drugim je navedel, da v predvolilnem času ne bo prirejal slovesnosti v zvezi s povzdigom v mesto in naj to v miru stori bodoči mestni svet (Jutro, 22. 7. 1927, str. 5). Če je do slavnostnega dogodka po volitvah res prišlo, ne izvemo. Občinski zastopniki so se v spomin na ta dogodek tudi fotografirali za mestni arhiv (Jutro, 22. 7. 1927, str. 5).