Tschiklova tovarna cikorije je dala delo mnogim Grosupeljčanom.
Tschinkel, podjetniška družina iz Šlezije (Krásné Pole), je bila lastnica tovarn in posestev v Lovosicah, Ljubljani ter na Grosupljem. Sinova Avgusta, ustanovitelja podjetja, Anton in Rajmond, sta 1866 zgradila v Ljubljani na Dunajski cesti tovarno kavinih surogatov in kanditov, pripravljala sta še izgradnjo tovarne sladkorja.
Podjetje je okoli leta 1870 kupilo v ljubljanski okolici, zlasti pa v Grosupljem, obširna posestva. Da bi uvedla donosno pridelovanje cikorije in sladkorne pese ter omogočila zaposlitev in dohodke revnemu kmečkemu prebivalstvu, sta Anton in Rajmond objavljala strokovna navodila v brošurah: O sladkorni (cukreni) pesi, 1867; Pridelovanje sladkorne pese po skušnjah (prev. Edvard Pour), 1866; Navodo pridelovanji sladkorne pese in cikorijine korenine, 1874 itd. S peso so bila zasajena širna polja od Stare pošte in brinjskih njiv do posesti Šimna Bernarda (kjer je danes Kovinastroj) pa do praproške graščine. V sezoni je bilo zaposlenih 200 do 300 ljudi, predvsem žensk in mladine, moški so orali, branali in sejali ter ruvali peso in cikorijo, jo nalagali na vozove in vozili v “fabriko”, stavbo, ki je stala na območju današnjega Kovinastroja. Tam so peso in cikorijo oprali, zrezali na tanke kolutke in sušili ter v vreče zašito blago vozili v Ljubljano. Sušili so v več hišah, tudi pri Budkoviču, zato ima ta hiša tako visoko podstrešje. Edvard Pour iz brinjske graščine leta1893 v svojem članku ugotavlja, da je podjetje Tschinkel prišlo v krizo in ustavilo gojitev pese v Grosupljem. Ko je podjetje propadlo, so njive in stavbe prodali, ljudje pa so se zaradi izgube zaslužka začeli izseljevati v Ameriko.
V poslopju je bilo potem OKP – Okrajno prevozniško podjetje in kolesarska delavnica, nato je Lužar ustanovil Elektrostrojno podjetje – danes pa je tu Kovinastroj.
