Henrik Šel (Radvanje pri Mariboru, 1879–?) – učitelj in šolski nadzornik, v letih 1949–1950 in 1950–1951 upravnik Študijske knjižnice v Ptuju.
Gimnazijo (1890–1890) in nato učiteljišče (1895–1899) je obiskoval v Mariboru. Po šolanju se je zaposlil kot učitelj v Sv. Lovrencu nad Mariborom. Tam je deloval tudi kot član in tajnik Kmetskega bralnega društva ter knjižničar društvene knjižnice. V letih 1908–1918 je opravljal naloge nadučitelja v Zrečah. Novembra 1918 se je pridružil borcem generala Maistra.
Po prvi svetovni vojni je delal kot šolski upravnik v Slovenskih Konjicah in kot okrajni šolski nadzornik za konjiški, šmarski in rogaški okraj (1919–1925). V letih 1924–1925 je opravljal tudi funkcijo oblastnega šolskega nadzornika v Mariboru, nato pa do upokojitve (1937) delal kot šolski upravnik v Slovenskih Konjicah. Bil je tudi aktiven član tamkajšnjega sokolskega in planinskega društva, član Ciril-Metodove družbe ter Učiteljskega društva za Konjiški okraj, deloval je tudi kot načelnik Posojilnice v Konjicah. Med drugo svetovno vojno je opravljal delo pisarja pri nadupravi posestev v Slovenskih Konjicah.
Po osvoboditvi je kot upokojenec živel v Slovenskih Konjicah in krajši čas delal pri krajevnem odboru Osvobodilne fronte (OF) in kot oskrbnik zavetišča za ubožne. Novembra 1945 se je preselil na Ptuj. V letih 1945–1948 je imel različne zaposlitve: delal je kot tajnik Osvobodilne fronte pri ormoškem kvartu, v Mestnem ljudskem odboru Ptuj in kot učitelj na tečaju za trgovske pomočnike. Jeseni 1948 je bil imenovan za začasnega upravnika Študijske knjižnice v Ptuju (ŠKP) in to funkcijo s krajšo prekinitvijo opravljal do poletja 1951. Postavil je temelje za razvoj ptujske študijske knjižnice. Pred uničenjem je rešil velike korpuse knjižnega gradiva ter poskrbel za njegovo evidentiranje in namestitev v prostore ŠKP.