Z demokratičnimi spremembami po letu 1989 je Radio Brežice (preimenovan v Radio Posavje, Studio Brežice) dobil novega direktorja in glavnega urednika. Srečko Zore je uredil status Radia, ki se je izločil iz Zavoda za kulturo Brežice, in z vzpostavitvijo komercialne službe poskrbel za nov zagon radia. V obdobju njegovega vodenja se je čas oddajanja iz dveh ur dnevno postopoma povzpel na 12 ur, in sicer v stereo tehniki. Radijski program, ki je bil vsebinsko prevetren in razširjen tudi po zaslugi novih sodelavcev, je začel prenašati nov oddajnik na Grmadi nad Krškim. Še bolj kot prej je bila na prvo mesto postavljena lokalna novica, saj je bila ta prepoznana kot poglavitna konkurenčna prednost v ostri bitki naraščajočega števila radijskih postaj za poslušalce. Gonilo sprememb je bilo soočenje z dejstvom, da Radio Brežice ne more več računati na dotacije iz občinskih proračunov, ampak se mora v bodoče preživljati sam, z dohodki iz lastnega programa in storitev za poslušalce.
Radio Brežice se je sredi devetdesetih let znašel v resni nevarnosti, da ugasne. V poslovanju je zabredel v rdeče številke, iz katerih ga je izvlekel Peter Špiler. Nekdanji policist je v sebi odkril podjetniško in nato še managersko žilico. S prevzemom vodenja brežiškega radia se je znašel na kar dveh direktorskih stolih. Poleg vloge prvega človeka brežiškega radia je bil tudi direktor založništva literature pri Državni založbi Slovenije. Špiler je za osrednji slovenski časnik ob neki priložnosti pojasnil: »Vsebino programa prepuščam tistim, ki znajo opravljati to delo in so si že pridobili zaupanje javnosti. Moja naloga je, da jim omogočam pogoje za normalno delo in življenje ter da bo radio ohranil podobo ljudskega radia.«
Špiler je na čelo radia prišel konec leta 1997 in že naslednje leto je Radio Brežice poslovno leto zaključil z občutnim dobičkom. Stroške poslovanja mu je uspelo znižati z zmanjšanjem števila redno zaposlenih s 13,5 na 6,5. Naslednji korak je bil storjen z izločitvijo delavcev komerciale iz radia; ti so naprej delovali kot zunanji poslovni sodelavci. V boj za poslušalce in oglaševalce ter v končni posledici za prihodke v vse hujši konkurenci komercialnih radijskih postaj so se brežiški radijci podali z boljšo slišnostjo po celotnem Obsotelju in v tistih delih občine Brežice, kjer je bil doslej njihov signal prešibak. Vse to pa po zaslugi dveh novih oddajnih točk (Špiček na Orliškem pogorju in Rajec ob meji s Hrvaško). Računali so tudi, da bo uspeh obrodila odločitev za prehod najprej na oddajanje med 5. in 22. uro in kmalu zatem na celodnevno oddajanje. Prav tako je temeljite spremembe doživela programska shema. Radijsko občinstvo so skušali pritegniti in se mu približati s kontaktnimi oddajami, prenosi, javljanji s terena in klepeti z najrazličnejšimi gosti. Novost so predstavljali pregled tedenskih dogodkov, rubrika za študente, nagradne igre, uganke in kvizi.
