Anglo-ameriški zahodni zavezniki so od leta 1943 naprej jugoslovanske in slovenske partizane obravnavali kot del skupnih zavezniških sil v boju proti nacifašizmu in z njimi navezali neposredne stike. V Glavni štab slovenske partizanske vojske je prva zavezniška misija prispela leta 1943, na območje Četrte operativne cone za Koroško in Štajersko pa spomladi 1944. Med drugim tudi z namenom, da ob pomoči slovenskih partizanov v Avstriji zanetijo protinacistični odpor, sicer pa je bila njihova glavna naloga obveščevalna dejavnost ter usklajevanje vojaškega sodelovanja med zavezniki in partizani.
Partizanski boj proti Nemcem je bil za zaveznike še posebej dragocen zaradi diverzantskega rušenja in oviranja nemških strateških komunikacij, zlasti železniških prog in mostov, pri čemer so zavezniški častniki, kot npr. ameriški major Franklin A. Lindsay, vodja zavezniške misije pri štabu Četrte operativne cone, tudi neposredno sodelovali. Ker je partizanom primanjkovalo nujno potrebnega orožja in druge vojaške opreme, so jo zavezniki z letali dostavljali na improvizirana letališča oz. jo spuščali s padali. Na območje Četrte operativne cone so zavezniška letala pomoč prvič odvrgla na Rogli, maja 1944, po osvoboditvi Zgornje Savinjske doline pa so jo redno odmetavala na z gorečimi kresovi označene kraje. Na Štajerskem je delovalo več kot 30 spuščališč, za lažjo dostavo pa so pri Rečici ob Savinji pričeli graditi letališče, ki zaradi vremenskih ovir in nemške protiofenzive nikoli ni pričelo obratovati. Slovenski partizani so pred Nemci rešili na stotine sestreljenih zavezniških letalcev in ujetnikov, med drugim so avgusta 1944 pri Ožbaltu na Koroškem iz ujetniškega taborišča osvobodili skoraj sto zavezniških vojakov, večinoma Avstralcev, ter jih spremili na varno. Pri štabu Četrte operativne cone je delovala tudi sovjetska vojaška misija na čelu s polkovnikom Bogomolovom, a je bila njena pomoč v primerjavi z anglo-ameriško zanemarljiva. Kljub ideološkim in političnim razlikam, posledično pa tudi sporom, so zavezniški častniki in vojaki tako v svojih medvojnih obveščevalnih poročilih kot v povojnih spominih poudarjali pomembno vlogo in velik prispevek slovenskih partizanov in slovenskega prebivalstva k skupni zmagi nad nacizmom.