Drago potovanje iz Postojne v Nürnberg
Septembra leta 1982 je v Narodni univerzitetni knjižnici vladalo veliko vznemirjenje. Kazalo je, da bodo lahko povečali število svojih srednjeveških rokopisov na 123. Znana londonska dražbena hiša Sotheby je namreč med drugimi starinami ponudila v prodajo tudi rokopisni misal, mašno knjigo, ki so jo v zadnjih desetletjih 15. stoletja uporabljali v cerkvici sv. Danijela pri tedanji postojnski vasi Zalog.
Septembra leta 1982 je v Narodni univerzitetni knjižnici vladalo veliko vznemirjenje. Kazalo je, da bodo lahko povečali število svojih srednjeveških rokopisov na 123. Znana londonska dražbena hiša Sotheby je namreč med drugimi starinami ponudila v prodajo tudi rokopisni misal, mašno knjigo, ki so jo v zadnjih desetletjih 15. stoletja uporabljali v cerkvici sv. Danijela pri tedanji postojnski vasi Zalog. Izklicna cena naj bi znašala od tisoč do tisoč petsto angleških funtov, knjižnica pa je za nakup optimistično rezervirala petsto funtov več. Žal pa je bil eden ameriških antikvariatov bogatejši in postojnski rokopis je za 2.600 funtov odšel v ZDA, nato pa bil preprodan zasebnemu zbiralcu v kanadski Toronto. Zaloški sv. Danijel je majhno podeželsko svetišče z zvončnico namesto zvonika, kakršnih je na Krasu veliko. Cerkvica je bila do leta 1794 podružnica župnije Slavina. Kdaj so jo zgradili, ni znano, nemara že v 14. stoletju, saj je v zvončnici obešen zvon z letnico 1383. Vaščani so zanjo zelo skrbeli in jo v prvi četrtini 17. stoletja temeljito obnovili. Bila je izraz vaške samozavesti in ponosa. Del tega ponosa je bil tudi nakup misala, kar za podružnične cerkve ni bilo običajno. Mašno knjigo so kupili leta 1481 v nemškem Nürnbergu. Zanjo so plačali pet zlatnikov in sedem soldov takratnega denarja. Nakup sta opravila vaščana Primož Stor in neki Matej brez priimka, ki je bil zato zapisan kot »Gašperjev sin«. Kot poznavalec je bil z njima slavinski župni vikar Aleš iz nekdanjega Trnovega pri Ilirski Bistrici. Koliko jih je nakup stal v današnjem denarju, je težko oceniti. Glede na to, da so tedaj na Krasu in celo v srednji Evropi na veliko uporabljali beneški in oglejski denar, zlasti beneške zlate dukate, so, upoštevaje trenutne cene zlata, morali zbrati okoli 2200-2300 evrov. Za posameznika veliko, za vaško skupnost pa nič posebnega, bi rekli danes. Toda v srednjem veku je bil denar na podeželju redka dobrina. In kaj so za svoje zlatnike dobili? Izdelek rokopisca Franciscusa Preminga na 78 pergamentnih straneh formata A4 z latinskim besedilom, zapisanim v nemški gotici s sedmimi lepo izrisanimi inicialkami, za katere se je potrudil piščev sodelavec Georg Stuchs.
