Leta 1959, ko so v Mariboru začeli nastajati visokošolski zavodi, je Študijska knjižnica postala osrednja knjižnica mariborskega visokega šolstva. To namreč ni nastalo iz temeljev ustrezno pripravljenega visokošolskega knjižničnega sistema ali vsaj posameznih visokošolskih knjižnic, zato je ta vloga pripadla edini splošno znanstveni knjižnici v mestu – Študijski knjižnici. Da je mogla bolje služiti študentom in njihovim profesorjem, je prilagodila svoje delo in poslovanje.
Z ustanavljanjem mariborskih visokošolskih zavodov je knjižnica prvenstveno postala visokošolska knjižnica (formalno se je to zgodilo z ustanovitveno odločbo Okrajnega ljudskega odbora v Mariboru decembra 1961).[1] Obseg njenih nalog se je s tem bistveno spremenil, zato je ravnatelj knjižnice Jaro Dolar začrtal smernice za preobrazbo knjižnice v desetletju 1960-1970: usmeritev nabavne politike na področje naravoslovnih, družbenih in uporabnih ved, tesno povezovanje z mariborskim gospodarstvom, ustvarjanje centralnega kataloga strokovnih knjig, kadrovske okrepitve in izobraževanje kadrov.[2]
Leta 1961 je bilo v knjižnici zaposlenih 20 rednih in 5 honorarnih delavcev. Njihovo število je v naslednjih letih raslo, predvsem pa se je krepila njihova izobrazbena raven. Pomagali so ustanavljati in urejati knjižnice po mariborskih visokošolskih zavodih ter nudili strokovno podporo pri izpopolnjevanju knjižničarjev bodočih knjižnic visokošolskih zavodov. Tako se je mariborsko visokošolsko knjižničarstvo usklajeno razvijalo in povezovalo v delovnih postopkih in nabavi gradiva.[3] Skrbeli so za centralni katalog knjig[4], koordinacijo strokovnih knjižnic v podjetjih[5] ter pripravili načrt reorganizacije ljudskega knjižničarstva v občini. Študijska knjižnica je krajši čas opravljala naloge matične knjižnice za občino Maribor in pripravila program enotne mreže ljudskih knjižnic, na osnovi katerega sta se Mestna in Delavska knjižnica združili v Mariborsko knjižnico. Marca 1964 je ravnatelj Jaro Dolar prevzel ravnateljstvo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani[6], na mestu ravnatelja ga je kot vršilec dolžnosti za kratek čas nadomestil dr. Stane Kos, le-tega pa septembra 1965 dr. Bruno Hartman.[7]
Okrajni ljudski odbor Maribor je knjižnico financiral do leta 1963, od leta 1964 dalje, ko so bili okraji odpravljeni, pa je del njenega delovanja, namenjenega študentom in profesorjem, prišel pod okrilje sklada za šolstvo SR Slovenije. Financiranje preostalega dela je prevzela občinska skupnost v Mariboru.[8] Z odpravo okrajev so se prenesle ustanoviteljske pravice na Združenje visokošolskih zavodov v Mariboru. Od takrat dalje je bila povezanost knjižnice z mariborskim visokim šolstvom še trdnejša.[9] Leta 1964 je knjižnica dobila svoj prvi statut, ki je določil, da je knjižnica samostojni zavod,[10] in utrdil organizacijsko shemo knjižnice, ki jo je narekovala njena razširjena dejavnost. Opravljalo jo je sedem oddelkov: nabavni oddelek, oddelek za katalogizacijo in klasifikacijo, bibliografsko-dokumentacijski oddelek, oddelek posebnih zbirk, rokopisni oddelek, oddelek za službo bralcem ter tajništvo.[11]
S preobrazbo knjižnice se je spreminjala tudi sestava njenih bralcev. Med njimi je od leta 1962 dalje konstantno naraščal delež študentov in učiteljev mariborskih visokošolskih zavodov. Leta 1969 je njihov delež med obiskovalci čitalnic znašal 80,2 %, med vsemi obiskovalci knjižnic pa 73,2%.[12] Naglo je rasel tudi dotok gradiva, zato so leta 1960 začeli graditi skladišče za okoli 100.000 knjig. Razširili so časopisno čitalnico in preuredili delovne prostore posameznih oddelkov.[13] Z naraščanjem števila študentov se je občutno razširilo tudi področje zbiranja strokovno specializiranih knjižnih del. Zaradi vedno večjega obsega knjižničnega sklada in števila študentov v čitalnici so leta 1967 obnovili in razširili še veliko čitalnico in sobo s katalogi. Med semestralnimi počitnicami je bil namreč naval študentov že tak, da niso mogli sprejeti vseh.[14]
Od leta 1959 do leta 1969 se je obseg knjižničnega gradiva skoraj podvojil (leta 1969 je obsegal 185.307 zvezkov).[15] K temu je poleg obsežnih nakupov gradiva pripomogel tudi odlok o obveznem pošiljanju tiskov študijskim knjižnicam, ki ga je oktobra 1960 sprejel izvršni svet LR Slovenije.[16] To avtomatično dotekanje gradiva je bilo za drugo slovensko osrednjo visokošolsko knjižnico velikega pomena, saj so bile tiskarne z njim zavezane pošiljanja enega izvoda slehernega tiska.[17] O svojih knjižnih novostih so bralce obveščali v časniku Večer in njegovi prilogi 7 dni.[18]
Knjižnica se je od skupščine Zveze društev bibliotekarjev Jugoslavije leta 1969, ko je bilo sproženo vprašanje avtomatske obdelave podatkov v knjižnicah Jugoslavije, pripravljala na realizacijo načrta izgradnje avtomatiziranega knjižničnega sistema Slovenije.[19]
14. aprila 1970 se je knjižnica preimenovala v Visokošolsko in študijsko knjižnico v Mariboru. Preimenovanje je bilo le formalna potrditev dela, ki ga je knjižnica opravljala od leta 1959.[20] Od takrat dalje je bila njena prva naloga, da je osrednja knjižnica mariborskih visokošolskih zavodov, šele nato pa knjižnica za občane.[21] Knjižnica se je še bolj odprla bralcem z daljšim odpiralnim časom. Izposojevalnica je bila odprta od 8. do 18. ure, ob sobotah do 13.30, časopisna čitalnica pa od 7. do 18. ure. V poletnih mesecih so bili bralcem na voljo do 14. ure.[22]
Leta 1971 je knjižnica postala druga arhivska knjižnica v Sloveniji, kar pomeni, da je prejemala po dva obvezna izvoda vsakega tiska ter gramofonske plošče, ki so bili izdelani na območju Slovenije ali natisnjeni za založnike z območja Slovenije. Kasneje se je ta obveza razširila še na druge vrste gradiva: glasbene razglednice, tonske kasete in videokasete.[23]
Razvoj knjižnice in razmah njenih delovnih nalog je botroval prostorski stiski, ki je bila stalnica v zgodovini knjižnice. Knjižnica je predlog za novo knjižnično poslopje vložila že v začetku šestdesetih let, ko se je spreminjal urbanistični načrt mesta.[24] Leta 1973 je po vzoru tujih modelov in standardov nastal prvi idejni načrt za novo stavbo Univerzitetne knjižnice Maribor, ki bi naj ustrezala razvojnim težnjam knjižničarske stroke.[25] V tem času je bila središče knjižnice informacijska služba, ki je delovala v okviru oddelka službe bralcem, vodila jo je Breda Filo. Povezana je bila z vsemi oddelki knjižnice in knjižnično-informacijskimi središči po tedanji Jugoslaviji in tujini.[26]
[1] Bruno Hartman, Petinsedemdeset let Univerzitetne knjižnice Maribor (1903-1978). V: Univerzitetna knjižnica Maribor 1903-1978: jubilejni zbornik, Založba Obzorja, Maribor 1978, str. 92.
[2] Jaro Dolar: Knjižničarstvo na področju Maribora in posebno mesto Študijske knjižnice glede na razvoj višjega šolstva. V: Knjižnica 4 (1960), št. 1-4, str. 15-17.
[3] Stane Kos: Strokovne knjižnice in njihova organizacijska problematika, Naše gospodarstvo 8 (1962), št. 7-8, str. 218-228.
[4] Centralni knjižni katalog, Večer 18 (1962), št. 283, 5. 12., str. 4.
[5] Jaro Dolar: Stanje in perspektive strokovnih knjižnic v mariborskem okraju. V: Knjižnica 6 (1962), št. 1-2, str. 73.
[6] Prof. Jaro Dolar je odšel iz Maribora, Večer 20 (1964), št. 52, 3. 3., str. 5.
[7] Bruno Hartman, Petinsedemdeset let Univerzitetne knjižnice Maribor (1903-1978). V: Univerzitetna knjižnica Maribor 1903-1978: jubilejni zbornik, Založba Obzorja, Maribor 1978, str. 95, 97.
[8] Mara Šlajpah-Zorn: Stanje in delo študijskih knjižnic v letu 1968. V: Knjižnica 14 (1970), št. 1-4, str. 80-81.
[9] Bruno Hartman: Petinsedemdeset let Univerzitetne knjižnice Maribor. V: Knjižnica 22 (1978), št. 3-4, str. 172.
[10] Bruno Hartman, Projekt visokošolskega knjižničnega sistema v Mariboru, Združenje visokošolskih zavodov, Maribor 1974, str. 62-63.
[11] Bruno Hartman: Petinsedemdeset let Univerzitetne knjižnice Maribor (1903-1978). V: Univerzitetna knjižnica Maribor 1903-1978: jubilejni zbornik, Založba Obzorja, Maribor 1978, str. 95.
[12] Bruno Hartman: Preimenovanje študijske knjižnice v Mariboru. V: Knjižnica 14 (1970), št. 1-4, str. 93.
[13] Študijska knjižnica – bodoča univerzitetna knjižnica, Večer 18 (1962), št. 92, 19. 4., str. 4.
Študijska knjižnica pred velikim dogodkom, Večer 18 (1962), št. 98, 26. 4., str. 5.
[14] Vili Vuk: Obnovitveno poletje, Večer 23 (1967), št. 189, 16. 8., str. 8.
[15] Bruno Hartman: Preimenovanje študijske knjižnice v Mariboru. V: Knjižnica 14 (1970), št. 1-4, str. 93.
Mara Šlajpah-Zorn: Stanje in delo študijskih knjižnic v letu 1968. V: Knjižnica 14 (1970), št. 1-4, str. 75-76.
[16] Uradni list LRS 17 (1960), št. 33, 27. 10., str. 421.
[17] Lojze Smasek: O malenkostih, ki niso malenkosti, Večer 17 (1961), št. 22, 28. 1., str. 5.
[18] Bruno Hartman: Petinsedemdeset let Univerzitetne knjižnice Maribor (1903-1978). V: Univerzitetna knjižnica Maribor 1903-1978: jubilejni zbornik, Založba Obzorja, Maribor 1978, str. 98.
Leksikon za 600.000 dinarjev, Večer 19 (1963), št. 148, 26. 6., str. 4.
[19] Bruno Hartman: Mariborsko univerzno knjižničarstvo v sklopu slovenskega in svetovnega. V: Knjižnica 30 (1986), št. 3-4, str. 6.
[20] Bruno Hartman: Preimenovanje študijske knjižnice v Mariboru. V: Knjižnica 14 (1970), št. 1-4, str. 92.
[21] Bruno Hartman: Mariborsko univerzno knjižničarstvo v sklopu slovenskega in svetovnega. V: Knjižnica 30 (1986), št. 3-4, str. 3.
[22] Bruno Hartman: Petinsedemdeset let Univerzitetne knjižnice Maribor (1903-1978). V: Univerzitetna knjižnica Maribor 1903-1978: jubilejni zbornik, Založba Obzorja, Maribor 1978, str. 100.
[23] Uradni list SRS 28 (1971), št. 21, 16. 6., str. 715.
Uradni list SRS 29 (1972), št. 55, 30. 12., str. 1409-1410.
[24] Bruno Hartman: Petinsedemdeset let Univerzitetne knjižnice Maribor (1903-1978). V: Univerzitetna knjižnica Maribor 1903-1978: jubilejni zbornik, Založba Obzorja, Maribor 1978, str. 94, 102.
[25] Bernard Rajh, Univerzitetna knjižnica Maribor v svoji novi zgradbi. V: Zbornik ob devetdesetletnici Univerzitetne knjižnice Maribor (1903-1993) in stoletnici rojstva Janka Glazerja (1893-1975), Univerzitetna knjižnica Maribor, 1993, str. 9-10.
[26] Bruno Hartman: Petinsedemdeset let Univerzitetne knjižnice Maribor (1903-1978). V: Univerzitetna knjižnica Maribor 1903-1978: jubilejni zbornik, Založba Obzorja, Maribor 1978, str. 99.