Vsaka vojna zahteva svoj davek na tak ali drugačen način. Posestnik Janez Šemrov iz Hotedršice je bil primoran, tako kot ostali kmetje, zaradi vojne oddati svoje pridelke, zemljo itn.
1. Razglas – povabilo h komisijskemu ogledu in določitvi odškodnine za zemljišče, ki ga potrebujejo za zidanje železniške proge Dolnji Logatec-Črni vrh. (Z načrtovanjem in gradnjo normalnotirne železnice so v Logatcu začeli leta 1917, najprej z gradnjo predorov v Logatcu in Godoviču in v ta namen mobilizirali veliko število vojnih ujetnikov različnih narodnosti. Proga ni bila nikoli končana, saj je gradnjo prekinil konec vojne.)
2. Razglas – vabilo na obravnavo glede količine lesa, ki ga morajo posestniki posekati za potrebe kurjave (Pri Miklavcu v Novem svetu), sklicujejo se na postavo o vojnih dajatvah.
3. Na dopisnici gospoda Kramerja iz Gornjega Logatca je prošnja, naj pripelje drva, ki jih je obljubil tamkajšnji pošti. Kramer svetuje Šemrovu, da naj vojakom, če bi prišli po drva, pove, da jih je že obljubil pošti, sicer mu jih lahko vzamejo.
4. Dokument Okrajnega glavarstva Logatec, v bistvu potrdilo, v katerem je zapisano, da je gospod Šemrov daroval 10 kron za nakup sveta za vojaško pokopališče v Hotedršici.
5. Kmetje so bili primorani oddati tudi svoje pridelke – o tem pričajo trije Prevzemni listi – za oves, ječmen in pšenico, z glavo Zavoda za promet z žitom ob času vojne: Podružnica v Ljubljani za vojvodino Kranjsko. V pismu sinu Andreju je mama Helena zapisala, da jo skrbi, ker je v Hotedršici polno vojakov, ki zahtevajo seno, njihovi konji pa se pasejo na Šemrlovi mlaki in kaj bo, ko bo vsega zmanjkalo.
6. Poleg davka so morali plačevati tudi vojni pribitek, kar je razvidno iz še ohranjenega dokumenta Plačilni nalog št. 8 o dohodnini za leto 1918.
