V šolski koledar so bili vneseni novi prazniki, ki so se skozi obdobja spreminjali. Proslave in prireditve je pripravljalo šolsko kulturno društvo pod vodstvom mentorjev, največkrat so bili to učitelji slovenskega jezika, glasbene vzgoje in razredni učitelji. Nastopali so pevski zbori, recitatorji, folklorne skupine, lutkarji, dramski krožki in druge skupine v šoli. Ob praznikih je šola dolga leta prevzemala in poskrbela za kulturni program na proslavah v kraju, še danes je soustvarjalka kulturnih praznovanj, sploh v manjših krajih. Imeli so veliko več praznikov in se spominjali več pomembnih dogodkov kot danes:
8. februar – Prešernov dan, največji kulturni praznik Slovencev;
23. februar – obletnica ustanovitve Rdeče armade;
pustovanje – od šole do šole različno (Na Prevaljah smo leta 1957 prvi na Koroškem uvedli organizirano Otroško pustno maškarado in jo prirejajo še danes. Pobudnika sta bila osnovna šola in Društvo prijateljev mladine Prevalje.);
marec – proslava ob dnevu žena;
27. april – obletnica ustanovitve OF;
1. maj – praznik dela, veličastno proslavljanje s kresovi, proslavami ter rdečimi nageljni;
25. maj – dan mladosti (Vsa država je praznovala rojstni dan predsednika Jugoslavije, maršala Josipa Broza Tita, in priredila slovesen sprejem pionirjev v ZSMS. Mladina se je udeleževala štafetnega teka v počastitev rojstnega dne maršala Tita, pozneje se je dan mladosti preimenoval v Pohod po poteh tovarištva in spominov.);
september – slovesen sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo;
oktober – prireditve ob tednu otroka;
10. oktober – sprejem osmošolcev v organizacijo Ljudska mladina;
november – dan mrtvih, prižiganje sveč pri spominskih znamenjih;
29. november – državni praznik (Ožja domovina je dobila ime Ljudska republika Slovenija, država pa Federativna ljudska republika Jugoslavija.);
december – dan JLA, razredna novoletna praznovanja;
junij – zaključek šolskega leta po vsej državi ob osmi uri s sklepno prireditvijo, na koncu s skupaj zapeto himno Hej, Slovani.
Priljubljene so bile množične prireditve (telovadni shodi, akademije, sprejemi Titove štafete, predaje kurirčkove torbice) ter mladinske delovne akcije, ki so se začele takoj po osvoboditvi in v okviru katerih so obdelovali polja, uničevali koloradskega hrošča, gradili ceste in vodovode, pogozdovali in opravljali podobna dela.
Počitnice med šolskim letom:
– božične počitnice,
– polletne počitnice (druga polovica januarja),
– velikonočni odmor,
– letne počitnice (julij in avgust).
Širša družbena dogajanja v letih po vojni so se odražala tako v načinu upravljanja kot življenja v šoli, saj se je materialni položaj šole zelo izboljšal. Z gospodarskimi problemi so se začeli ukvarjati šolski odbori in pozneje šolski sveti. V te organe so bili vključeni starši otrok, sploh je bilo sodelovanje s starši zelo prisotno. V kroniki je zapisano, da je v zimi 1950 pestilo ljudi veliko pomanjkanje, zaradi hudega mraza otroci niso prihajali v šolo. Velik problem so bili otroški čevlji, ni jih bilo dovolj, tovarne so jih »pozabile« izdelati, piše kronist.