Vseslovanski gasilski kongres se je v slovenski prestolnici odvil med prvim in četrtim avgustom leta 1930. Na njem se je zbralo na tisoče slovenskih gasilcev in gasilcev iz drugih slovanskih in ostalih evropskih držav. V času kongresa so proslavili tudi šestdesetletnico obstoja Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva.
Kongres je organiziral Kongresni odbor Jugoslovanske gasilske zveze (dalje: JGZ), ki je imel sedež na Krekovem trgu. Čisti donos prireditve je bil namenjen nakupu gasilskega orodja društvom.
Spored dogodkov je bil sledeč:
Petek, 1. avgust 1930: prihod predstavnikov gasilskih zvez in delegatov jugoslovanskega gasilstva; odprtje zgodovinske gasilske in umetnostne razstave ter razstave gasilskega orodja; koncert v godbenem paviljonu Zvezda; sprevod z baklami; podoknica načelniku Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva.
Sobota, 2. avgust 1930: proslava 60-letnice obstoja prostovoljnega in reševalnega društva v Ljubljani in koncert pred Mestnim domom, razvitje društvenega prapora; odkritje spomenika pokojnemu Franju Barletu na pokopališču pri Sv. Križu; v Zvezdi promenadni koncert; gasilske vaje na prostoru Športnega kluba Ilirija. Položitev vencev pred Prešernov spomenik; zvečer banket v Zvezdi in veselica na Taboru.
Nedelja, 3. avgust 1930: Slavnostna sveta maša na Kongresnem trgu; slavnostni sprevod vseh gasilcev; na univerzitetnem balkonu pozdravni govori; banket v restavraciji Zvezda; popoldne na dvorišču pivovarne Union zbiranje gasilcev in vseh, ki so nastopali na vajah; javni nastopi gasilcev na športnem vadišču SK Ilirija; poslovilni večer v Zvezdi.
Ponedeljek, 4. avgust 1930: Sledili so organizirani izleti po vsej Jugoslaviji: v okolico Ljubljane, na Gorenjsko, na Bled in v Bohinj, na Plitvička jezera, na morje in drugam.
Strokovna revija Gasilec je v septembrski številki izpostavila bistvo štiridnevnega kongresa.
»Vsi dnevi kongresa so bili triumf gasilske misli — misli bratovske ljubezni do bližnjega in do naše lepe domovine. Kongresni dnevi so pokazali, da ljubi gasilec svoj dom in svojega vladarja in da so gasilci cele države enako vdani Nj. Veličanstvu Kralju Aleksandru I., visokemu svojemu pokrovitelju. Poudariti pa moram še izredno vztrajnost našega članstva, ki se sestavlja po večini iz podeželskih članov. Poleg svojega težkega dela na polju, so našli čas in se mesece in mesece žrtvovali, da so se pripravljali za kongres. (Čez dan je vodil plug, zvečer pa je na povelje naših pridnih poveljnikov vadil vaje s sekiricami in drugo.) Po težkem delu ste se gasilci zbrali v Ljubljani v tako impozantnem številu in pokazali tako vzorno disciplino, da se je zadivilo [tj. navdušilo] nad Vami vse. Ponosni ste lahko na ta veličastni izid kongresa — saj to je vaše delo — vaš uspeh.«
»Ni je bilo še prireditve — razen državnih — da bi vse časopisje tako složno in obširno poročalo o njej. In to, tovariši gasilci, je tudi naš velik uspeh, kajti nihče ne more reči: gasilstvo je pod njihovim praporom, ampak gasilec je in bo vedno le za svojim vladarjem, za vse in za vsakogar, ki trpi. Takšni smo bili in takšni ostanemo — to je naša sveta prisega. Tovariši, po trudapolnem delu se ne ustavimo, ampak naprej — naprej k vzvišenim ciljem!«
Ostali časniki pa so podrobno opisali vse dogodke, čemur se bomo posvetili v nadaljevanju te zbirke.
Pomembno sporočilo starešine Jugoslovanske gasilske zveze pred kongresom
Dan pred začetkom gasilskega kongresa je Josip Turk, starosta Jugoslovanske gasilske zveze, v časniku Slovenski narod sporočil širokemu krogu bralcev: »Ljubljana postaja vedno bolj mesto važnih mednarodnih, zlasti slovanskih prireditev. Kot taka je vedno pripravljena z odprtimi rokami sprejeti mile goste in jim po svojih skromnih močeh izkazati vso gostoljubnost. Zadnja leta smo imeli mnogo velikih prireditev, ki so privabile v naše mesto tisoče gostov iz drugih krajev države in iz inozemstva, toda tako impozantne in važne prireditve, kakor je vseslovanski gasilski kongres, Ljubljana že dolgo ni videla. In že dolgo ni vrvelo po ljubljanskih ulicah toliko dragih gostov, kakor jih bomo videli te dni. Od vseh strani prihite vitezi človekoljubja, vsak večji kraj naše ožje domovine, vse gasilske organizacije naše države in mnoge velike družine inozemskih gasilcev, zlasti iz bratskih slovanskih držav, pošljejo svoje zastopnike na vseslovanski gasilski kongres v Ljubljano, da se strnejo z jugoslovanskimi gasilci v harmonično celoto, da pregledajo že dosežene uspehe svojega plemenitega dela in da se posvetujejo o vzvišenih ciljih in nalogah, ki jih še čakajo. Gasilstvo zavzema med humanitarnimi organizacijami najodličnejše mesto. To je organizacija, ki je zbrala v svojih vrstah vse stanove in ki ne pozna nobene razlike, kadar je treba priskočiti bližnjemu na pomoč. Tako široke koncepcije in tako vsestranskega, iz čiste ljubezni do bližnjega izvirajočega in vsem ljudem v nevarnosti in nesreči namenjenega dela ne more pokazati nobena druga organizacija. In baš v tem leži oni globoki pomen gasilstva, ki veže simpatije vseh slojev na to izrazito človekoljubno organizacijo. Močne so gasilske čete po številu, saj šteje samo Jugoslovanska gasilska zveza nad 22.000 članov, toda še mnogo močnejše so po svoji vseobsegajoči ideji, po delu, ki pozna samo eno geslo: pomagaj v nesreči bližnjemu.
Ljubljana se v polni meri zaveda, koga sprejema pod svoje gostoljubno okrilje. Globokim simpatijam, hvaležnosti in priznanju, ki gre vsakemu gasilcu od najvišjega do najnižjega, je dala izraza tudi na zunaj, ko so zavihrale s hiš zastave vrlim gasilcem v pozdrav. Vsi oni tisoči in tisoči vitezov človekoljubja, ki se zbero danes in jutri v Ljubljani, se bodo lahko prepričali, da naše mesto v polni meri ceni njihovo požrtvovalno delo in da se dobro zaveda, kolikega pomena je gasilstvo za skupnost in za vsakega poedinca [tj. posameznika]. Ko pozdravljamo v beli Ljubljani strnjene čete slovanskega gasilstva in jim kličemo iskreno dobrodošlico, naj nam bo dovoljeno izraziti vročo željo, da bi položil ta kongres temelje še močnejši, še bolj strnjeni in še agilnejši organizaciji jugoslovanskih in vseh slovanskih gasilcev. Pozdravljeni in dobrodošli!«
