Največji požar v Celju se je zgodil na veliki četrtek, 5. aprila 1798, ko je ob 9. uri zjutraj zagorelo v minoritskem samostanu. Izročilo pravi, da so požar povzročile samostanske dekle, ko so pekle ribe. Ribe naj bi kar žive metale v vrelo mast in ribe so ob premetavanju škropile naokoli mast, ki se je vnela. Ogenj se je skozi dimnik hitro razširil na streho, ki je tudi zagorela. Usodno naključje je hotelo, da se je v tem času v stavbi zdravilo precej vojakov, ki so se vrnili iz Italije. Ker so njihove tornistre s smodnikom shranili kar pod streho samostana, so se ti ob stiku z ognjem hitro vneli in katastrofa je bila neizbežna. Pokanje in iskrenje je precej močan veter hitro raznesel po mestu, kjer je kot bakla zagorela večina mestnih hiš. Po poročanju kronistov je mesto ob požaru zajela takšna vročina, da so ljudje panično bežali iz njega. Zgorelo je celo mesto (192 hiš), nepoškodovane so ostale le tiste stavbe (13 hiš), ki so jih po požaru leta 1794 že uspeli pokriti z opeko.
Predlog za ustanovitev gasilskega društva v Celju je podal občinski odbornik Maks Stepišnik na občinski seji 3. julija 1868. Predlog je bil odobren, vendar je občina potrebovala tri leta, da je zbrala potrebna sredstva in kupila ročno brizgalno »Metz« s pripadajočim orodjem – 26. aprila 1871.
1. avgusta 1871 je bil pod predsedstvom Josefa Wokauna kot predsednika pripravljalnega odbora prvi občni zbor, ki se ga je udeležilo le 22 članov. Zaradi pičle udeležbe so volitve poveljnika preložili. Namestništvo je 28. avgusta 1871 z odredbo številka 10364 sprejelo ustanovitev požarne brambe v Celju.
5. oktobra 1871 je društvo kupilo pri cesarskokraljevi privatni strojni tovarni Wilhelm Knaust na Dunaju patentno brizgalno za 1.684 gld. Na eno stran brizgalne so zapisali: »Freiwillige Feuerwehr in Cilli 1871« in na drugo: »Stadtspritze I« ter dodali mestni grb. Prostovoljno gasilsko društvo je imelo ob ustanovitvi tri vode, in sicer: brizgalce (Spritzenmänner), plezalce (Steiger) in varnostnike (Schutzmänner).
Ob desetletnici celjske požarne brambe so nabavili novo vozno brizgalno novejšega sistema in reševalni prt, ob praznovanju obletnice 1. in 2. oktobra 1881 je bilo mesto v zastavah, proslave se je udeležilo več kot 300 tujih gasilcev. Sledila je vaja z brizgalno, plezalnim orodjem, premično lestvijo in reševalnim prtom, ki je potekala na dvorišču magistrata.
11. julija 1883 je Celje obiskal cesar Franc Jožef I. Požarna bramba je ob tej priložnosti prevzela skrb za vzdrževanje reda, pri čemer so ji pomagale tudi druge gasilske čete iz okolice.
V letu 1885 so se začeli poglabljati spori v društvu. Že tako perečo situacijo je še poslabšal požar, ki se je zgodil 18. februarja v mestu pri Uršiču, ko so odpovedale brizgalne.
Ustanovni člani prve požarne brambe:
Poveljnik Karl Mathes, lastnik pivovarne; njegov namestnik Adam Lassnigg, usnjar; blagajnik društva Gustav Schmidl, trgovec; blagajnik bratske zakladnice Ivan Hostonsky, slaščičarski mojster; zapisnikar Friderik Peer, občinski uslužbenec; poveljnik (plezalcev) August Tisch, učitelj telovadbe; namestnik poveljnika Ivan Perko, trgovski posrednik; orodjar (vodja brizgaln) Ivan Tertschek, ključavničarski mojster; namestnik orodjarja Ferdinand Ferk, občinski uslužbenec; poveljnik gasilnega moštva Jakob di Centa, posestnik parne žage; namestnik poveljnika gasilnega moštva Jakob Prucha, urar; poveljnik zaščitnega (varnostnega) voda Ernst Rüpschl, trgovec, in namestnik Ivan Laa, kavarnar.