Na osnovi ohranjenih razglednic lahko ugotovimo, da založnikov ormoških razglednic ni bilo malo. Svoje ime ali ime ateljeja so natisnili na rob razglednice, velikokrat so dodali tudi pripis za prepoved ponatisov, s čimer so svoje razglednice tudi pravno zavarovali. Za ormoške razglednice je značilno, da so jih zalagali predvsem domačini in le redko velike tuje znane založniške hiše.
Med založniki, ki so založili večje število ormoških razglednic, se do konca prve svetovne vojne pojavljajo: R. Andolič (trgovec, Ormož), August Bauer (hotelir, Ormož), Wilh. Friedman (založnik, Vöslav b. Wien), I. Lesjak (knjigovez, Ormož), Franz Lorber (trafikant, Ormož), Alois Martinz (kletar in enolog, Ormož), Rudolf Oesterreicher (založnik, Dunaj), Matija Polak (fotograf, Ormož), Willy Puchta (Letschin), Hans Schullerbauer (fotograf in založnik, Gradec), Karl Schwidernoch (založnik, Dunaj), V. Schubert (fotograf, Dunaj), M. E. Sepec (trgovec, Ormož), Ottmar Zieher (založnik, München). Med založniki litografskih razglednic izstopajo založnik Karl Schwidernoch, enolog Alois Martinz in trgovec I. Lesjak iz Ormoža.
V času med svetovnima vojnama so ormoške razglednice izdajali naslednji založniki: S. Frank (fotograf, Gradec), Rudolf Gaisser (lastnik papirnice, Maribor), Jožica Grivec (gostilničarka, Ormož), Štefan Hozyan (fotograf, Ormož), Franjo Herg (trafikant, Ormož), Jurkovič (trgovec, Ormož), I. Lesjak (knjigovez, Ormož), Rudolf Lakner (trgovec, Ormož), Matija Polak (fotograf, Ormož), Tončka Pisansky (veleposestnica, Ormož), Lojze Rudolf (trafikant, Ormož) in Slavica Vrbnjak (sestra dr. Otmarja Majeriča). Veliko razglednic iz tega obdobja prikazuje kopališče in zdravilišče Otmarja Majeriča. Čeprav na njih založnik ni naveden, sklepamo, da jih je založil kar Otmar Majerič sam.
