Gostja 96. večernega klepeta z »Zanimivimi Izolani« je bila Miriam Feder.
Spoštovanje do človeka in kultura dialoga
V zadnjih dneh februarja je Mestna knjižnica Izola gostila že 96. srečanje z »Zanimivimi Izolani«. Pod spretno taktirko Nataše Benčič smo imeli priložnost spoznati Izolanko, ki se že leta spretno giblje po diplomatskem parketu v najvišjih vrhovih države – Miriam Feder, sekretarko v Protokolu Republike Slovenije.
Miriam Feder, pripadnica italijanske narodne skupnosti, je diplomirala iz tolmačenja za slovenski, italijanski, angleški in španski jezik, kasneje pa pridobila še znanstveni magisterij iz državnih in evropskih študij. Sprva se je želela zaposliti kot tolmačka v parlamentu, ker pa tam niso potrebovali takega kadra, se je bolj po naključju kot ne, znašla v državnem protokolu.
Že od samega začetka je kazala precejšnjo mero talenta na različnih področjih, tako je v svoji mladosti obiskovala glasbeno šolo kjer je igrala klavir, dramski krožek ter pela v dekliškem pevskem zboru. Glasbeni dar se kaže še danes saj aktivno igra bas kitaro v glasbeni skupini Ol Aloun, ki deluje v okviru italijanske narodne skupnosti.
Nadarjenost za jezike je kazala že v srednji šoli in želja po poglobitvi znanja jezikov jo je popeljala tudi na jezikovni tečaj v Anglijo, kjer je spoznala svojega bodočega moža, pa tega tedaj še ni vedela. Z njim se ponovno sreča štiri leta kasneje na zabavi v Angliji, kjer se njun odnos poglobi. Verjetno k temu pripomore stalna (pisemska) korespondenca, ki sta jo gojila.
Že med študijem je delala na TV Koper – Capodistria, kjer je skrbela za prevajanje in urejanje podnapisov dokumentarnih oddaj, prispevkov za dnevnik in intervjujev v slovenski, angleški in italijanski jezik. Po študiju se je, kot prej omenjeno, želela zaposliti v parlamentu od koder pa so jo usmerili na državni protokol.
V protokolu, kjer je zaposlena od leta 1996, se ukvarja s pripravami in izvedbo protokolarnih dogodkov, tj. od uradnih in delovnih obiskov najvišjih tujih državnikov pri nas, uradnih sprejemov in proslav do predaje akreditivov tujih veleposlanikov predsedniku Republike Slovenije. Za to, da dogodki potekajo gladko, tudi na prvi pogled najpreprostejši, so potrebne temeljite in časovno zajetne priprave. Tako se na primer priprave za državni obisk pričnejo nekaj mesecev pred samim obiskom, za kraljeve obiske pa tudi kakšno leto prej. Najzahtevnejše so po njenem mnenju državne proslave, kjer je potrebnega veliko usklajevanja, saj jim vsebino določa Ministrstvo za kulturo medtem ko oni (Protokol RS) poskrbijo za izvedbo same proslave.
Pri vsem skupaj seveda pomagajo stroga pravila (ki so s časom postala manj toga) ampak kljub upoštevanju vseh pravil se vedno lahko zalomi, zato je potrebno biti pripravljen na vse in znati hitro odreagirati. Seveda neopazno.
Ena takih peripetij se ji je zgodila leta 2009 na uradnem obisku v Libiji. Ker niso imeli stalnega predstavništva v tej afriški državi, je bila zadeva toliko bolj stresna saj pravzaprav niso vedeli kaj jih čaka. Kot veleva praksa so šli v predhodnico (za namen priprave obiska se v državo gostiteljico pošlje predstavnike Protokola, kjer se dogovorijo o vseh podrobnostih obiska), vse je potekalo po načrtu, na koncu pa jo prosijo predstavniki države gostiteljice ali bi lahko preverila, če zveni Zdravljica, ki naj bi jo odigral orkester pravilno. Seveda izvedba Zdravljice ni bila taka kot bi morala biti. K sreči so s seboj imeli notni zapis Zdravljice z besedilom in (njeno) glasbeno znanje, tako, da je orkestru kasneje na uradnem delu le to uspelo izvesti spodobno.
Kot zanimivost navede, da preizkuševalci hrane niso stvar zgodovine in njenih preučevalcev ampak so še vedno sestavni del protokola. »Za zdaj so vsi še živi« pove v smehu.
Seveda niti Protokol ni imun na hitre (kulturne) spremembe, ki se dogajajo v družbi, a vendar, pravi, nekaj kar se je še ohranilo in tega je v javnem in političnem diskurzu vse manj, je spoštovanje do sočloveka in kultura dialoga. To je po njenem tudi osnova za vse ostale odnose.
Miriam Feder je tudi aktivna članica Lions kluba, kjer redno sodeluje pri dobrodelnih aktivnostih, ker jo »pomoč drugim osrečuje«.
V luči trenutnih razmer je pojem solidarnosti spet aktualen in skoraj nujno bi moral vsak posameznik posvetiti nekaj svoje energije in časa za razmislek o pomenu tega pomembnega, pa vendar spregledanega pojma. In se končno začeti ravnati v skladu s pomenom te čudovite besede.
Jan Bednarik, Mestna knjižnica Izola
