60. večerni klepet z »Zanimivimi Izolani« sicer ni potekal v izolskem slengu, je pa bilo o tej jezikovni zvrsti veliko zanimivega povedanega, namreč, kot gosta večernega klepeta sta se v pogovoru z Natašo Benčič predstavila Mirna Buić in Erik Toth, nemara najboljša poznavalca izolskega slenga.
Mirna Buić in Erik Toth sta namreč avtorja Slovarja izolskega slenga. Prva izdaja slovarja je izšla julija 2010, zajemala je približno 500 gesel, pri izboru katerih sta se poskušala čim bolj izogibati narečnim izrazom, prav tako niso vsa zajeta gesla dosledno izolsko-slengovska, veliko je namreč tudi takšnih, ki jih lahko slišimo tudi drugod po Sloveniji, se pa v Izoli precej množično uporabljajo v sporazumevanju z vrstniki. Nova, dopolnjena izdaja, ki je izšla pred dvema mescema, vsebuje 760 gesel, dodana so še števila in kratka zgodbica v slengu, ki je nastala izpod peresa devetošolca ene od izolskih osnovnih šol, na koncu knjižice je beležka. Novo izdajo krasijo tudi ilustracije Martine Ljubič in Bojana Planinca. Času primerno je slovar doživel tudi svojo virtualizacijo, najprej v spletni obliki, potem s postavitvijo spletne strani, ki ponuja tudi možnost listati po prvi izdaji slovarja, spremljanja novosti projekta, pregledovanja preteklih in bodočih predstavitev, medijskih objav o slovarju ter podati mnenja in predloge za njegovo dopolnitev.
Sprožilci ideje o nastanku tovrstnega slovarja so bili »šumi v komunikaciji« s koprskimi kolegi. Pogosto se je namreč dogajalo, da je zaradi različnih slengovskih izrazov prihajalo do lukenj v sporočanju med Izolani in Koprčani, kar je naravnost klicalo po slovarju. Avtorja priznavata, da so jim bili že pri nastajanju prve izdaje v veliko pomoč prijatelji in znanci, ki so jima preko mailov, esemesov in objav na socialnih omrežjih pošiljali tipično izolsko izrazje.
Avtorja pravita, da je osnovni namen in cilj slovarja dokumentiranje načina sporazumevanja izolske mladine in ponuditi rezultate zbiranja gradiva, kar bi pripomoglo k boljšemu medgeneracijskemu razumevanju in sporazumevanju. Širši namen je nuditi edinstven izdelek, ki bi hkrati služil kot vpogled našim zanamcem in prikazal sleng kot enakovredno jezikovno zvrst, ki igra pomembno vlogo pri vsakdanjem sporazumevanju med vrstniki in pri (samo)identifikaciji posameznikov ter skupin.
Mirna Buić je podiplomska študentka etnologije in kulturne antropologije na ljubljanski filozofski fakulteti, kjer pripravlja doktorsko nalogo na temo jezikovnih ideologij in govornih praks v Izoli. Jezikovne ideologije so vsa mnenja, tako uradna kot neuradna, ki jih izražajo ljudje o jezikih, narečjih, govorih, ki jih uporabljajo ljudje v Izoli. V tem kontekstu se ukvarja s percepcijo priseljencev in vključevanjem njihovega jezika v naš kulturni prostor, z jezikovno problematiko italijanske manjšine, s statusom slovenščine, hrvaščine, srbščine, albanščine in vseh ostalih jezikov, ki »sobivajo« v Izoli, v nalogi presoja tudi načrtovalno jezikovno politiko. Erik Toth je podiplomski študent oziroma mladi raziskovalec na Univerzi na Primorskem, njegovo področje raziskovanja je razbojništvo, tihotapstvo in banditizem na področju severozahodne Istre vse do 19. stoletja. Pri svojem raziskovanju se ukvarja z razlogi in načini tihotapljenja ter tihotapskimi potmi. Oba sta bila vedno zelo dejavna v Klubu izolskih študentov in dijakov, kjer sta si v okviru različnih projektov in delavnic, nekatere sta tudi sama vodila, naredila zalogo socialnih, komunikacijskih in organizacijskih znanj, spretnosti in veščin, ter si ustvarila socialno mrežo, kar jima nedvomno koristi pri nadaljnji karierni poti.
Ksenija Orel
