Gost 16. srečanja v nizu mesečnih večernih klepetov z »Zanimivimi Izolani« je bil Zvonko Grahek.
Zvonko Grahek se je rodil 11. septembra 1924 v Črnomlju, mami Kraševki. V Beli krajini je doraščal do desetega leta, nato so ga poslali na škofijsko klasično gimnazijo v Št. Vidu nad Ljubljano, kjer si je pridobil temeljito humanistično izobrazbo, ne le v poznavanju antike, temveč tudi sodobnosti. Po vojni je nadaljeval študij na Pravni fakulteti v Ljubljani in leta 1951 diplomiral. Tedanje razmere mu niso omogočale, da bi nadaljeval delo v pravni praksi, zato se je zaposlil v gospodarstvu. Tedaj se je tudi poročil in začeli so prihajati otroci. Stanovali so v najemniškem stanovanju v Ljubljani. Razmere so ga prisilile, da si poišče delo, kjer mu bodo nudili tudi ustrezno stanovanje za veliko družino, pet otrok. Službo je dobil v tovarni ribjih konzerv Arrigoni v Izoli, kamor se je priselil leta 1956. Pravi, da je delal v čudovitem kolektivu, kjer so bili ljudje vedno dobri, pridni, vestni in predani delu. Podjetje Arrigoni – Argo je kmalu postalo zelo znana znamka v tedanji državi. Nato je do upokojitve leta 1987 delal v ladjedelnici 2. Oktober v Izoli.
Kmalu po prihodu v Izolo se je včlanil v Nogometni klub Izola. V upravnem odboru tega kluba je bil 29 let, njegov predsednik pa skoraj 20 let. Med letoma 1959 in 1961 so gradili novo nogometno igrišče na sedanji lokaciji. Zvonko Grahek je bil glavni organizator gradnje, pri kateri so sodelovala glavna izolska podjetja (Delamaris, Riba, Mehanotehnika, Oprema) in občina.
Na Delavski univerzi v Izoli je imel vrsto tečajev iz splošne ekonomije, organizacije podjetij, komerciale in knjigovodstva. Nad njegovim načinom predavanja in razlaganja snovi so bili domala vsi slušatelji navdušeni.
V času osamosvajanja Slovenije se je pridružil Slovenskim krščanskim demokratom. Kot kandidat Demosa je na občinskih volitvah leta 1990 dosegel relativno večino med vsemi kandidatnimi listami in volivci. Po sporazumu z listo mladih je kandidiral za predsednika občinske skupščine in zmagal. Tako je bil prvi izolski župan v osamosvojeni Sloveniji. Oral je ledino, saj je bilo treba demokratične odnose šele vzpostaviti. Pravi duh demokratizma je zasejal med vse vrste političnih akterjev in marsikdo mu je zato izrazil priznanje. Ko se mu je 1994 iztekel mandat, je ravno dopolnil 70 let in zdelo se mu je prav, da izstopi iz političnega prizorišča.
Zvonko Grahek je včlanjen kar v šest slovenskih knjižnic. Napisal je 261 strani spominov na svoje življenje in jih namenil svojim vnukom v poduk. V tem je sledil svojim prednikom, ki so prav tako zapustili svoje spomine. Njegov oče Anton, pekovski mojster, je leta 1931 zapisal svoje spomine na prvo svetovno vojno in ujetništvo. V obliki knjige so na pobudo kobariškega muzeja izšli leta 2001. Njegov tast, zgodovinar dr. Karl Capuder, je tudi zapisal svoje spomine. Prvi del o širši družinski zgodovini je izšel v interni obliki, drugi pa v obliki podlistkov v časopisu Slovenec.
Kmalu po prihodu v Izolo se je včlanil v Nogometni klub Izola. V upravnem odboru tega kluba je bil 29 let, njegov predsednik pa skoraj 20 let. Med letoma 1959 in 1961 so gradili novo nogometno igrišče na sedanji lokaciji. Zvonko Grahek je bil glavni organizator gradnje, pri kateri so sodelovala glavna izolska podjetja (Delamaris, Riba, Mehanotehnika, Oprema) in občina.
Na Delavski univerzi v Izoli je imel vrsto tečajev iz splošne ekonomije, organizacije podjetij, komerciale in knjigovodstva. Nad njegovim načinom predavanja in razlaganja snovi so bili domala vsi slušatelji navdušeni.
V času osamosvajanja Slovenije se je pridružil Slovenskim krščanskim demokratom. Kot kandidat Demosa je na občinskih volitvah leta 1990 dosegel relativno večino med vsemi kandidatnimi listami in volivci. Po sporazumu z listo mladih je kandidiral za predsednika občinske skupščine in zmagal. Tako je bil prvi izolski župan v osamosvojeni Sloveniji. Oral je ledino, saj je bilo treba demokratične odnose šele vzpostaviti. Pravi duh demokratizma je zasejal med vse vrste političnih akterjev in marsikdo mu je zato izrazil priznanje. Ko se mu je 1994 iztekel mandat, je ravno dopolnil 70 let in zdelo se mu je prav, da izstopi iz političnega prizorišča.
Zvonko Grahek je včlanjen kar v šest slovenskih knjižnic. Napisal je 261 strani spominov na svoje življenje in jih namenil svojim vnukom v poduk. V tem je sledil svojim prednikom, ki so prav tako zapustili svoje spomine. Njegov oče Anton, pekovski mojster, je leta 1931 zapisal svoje spomine na prvo svetovno vojno in ujetništvo. V obliki knjige so na pobudo kobariškega muzeja izšli leta 2001. Njegov tast, zgodovinar dr. Karl Capuder, je tudi zapisal svoje spomine. Prvi del o širši družinski zgodovini je izšel v interni obliki, drugi pa v obliki podlistkov v časopisu Slovenec.
Pripravila Špela Pahor
