Razglednice z motivi prve svetovne vojne predstavljajo pomemben del zbirke starih razglednic, ki jo hrani kustodiat za starejšo zgodovino Gorenjskega muzeja. Večina razglednic v zbirki je izšla v letih 1915 in 1916, nekaj jih je iz serije razglednic z naslovom Vojska v slikah. Veliko pa je tudi fotografij, ki so jih poslikali vojaki in častniki za svoj spomin in so jih kot razglednice pošiljali svojim prijateljem in domačim.
Razglednice so bile ena izmed značilnosti obdobja na prelomu iz 19. v 20. stoletje in še zlasti let do prve svetovne vojne. Slovenske vojne razglednice, opremljene z deli slovenskih umetnikov Maksima Gasparija, Antona Koželja, Hinka Smrekarja, Vinka Hodnika in Ivana Vavpotiča so se pojavile še preden je v prvo svetovno vojno vstopila Italija, čeprav v manjšem obsegu. Po vstopu Italije v vojno in odprtju soške fronte sta z motivov, ki so bili tiskani na seriji razglednic pod imenom ”Vojska v slikah”, vidna ogroženost in strah, da bodo Italijani zasedli slovensko ozemlje. V tej seriji je bilo izdanih enajst skupin razglednic, od katerih je prvi dve izdal časopis Bogoljub (leta 1914), vse druge pa Ilustrirani glasnik. Zadnjo serijo so izdali marca 1918. Motivi na razglednicah so v glavnem odstopali od uradno zaželene vojno-propagandne tematike vdanosti in bojevitosti, saj so bolj prikazovali čustveno in tragično usodo vojnega časa. Pri tem je bilo kar nekaj težav s cenzuro, kar je videti po razglednicah, ki so bile vključene v posamezne skupine in ki po svojem konceptu oz. obliki izstopajo iz celote ali po spremembah v besedilu.
Med slovenske vojne razglednice v prvi svetovni vojni ne moremo šteti le serije ”Vojska v slikah”. Posebno tematsko celoto predstavljajo razglednice, ki so krožile v veliko manjšem številu. To so bile preproste črno bele razglednice, na katerih je bila fotografija padlega vojaka in datum smrti.
Razglednice z motivi prve svetovne vojne iz zbirke Gorenjskega muzeja vsebinsko obsegajo prizore iz vojaškega življenja, prikazujejo zmage in poraze, srečanje s smrtjo ter božične in velikonočne motive. Med izdajatelji razglednic poleg časopisov Bogoljub in Ilustrirani glasnik, ki sta izdajala serijo ”Vojska v slikah”, najdemo Rdeči križ, Fotografsko društvo Berlin, brata Kohn z Dunaja in Cesarsko-kraljevo društvo Avstrijskega srebrnega križa (K. k. Gesellschaft vom Silbernen Kreuze zur Fürsorge für heimkehrende Reservisten). Slednje je vojnim veteranom in invalidom, ki so se vračali v domovino, nudilo socialno pomoč pri vključevanju v civilno življenje. Razglednice v zbirki dopolnjujejo tudi fotografije, ki so jih poslikali vojaki in častniki za svoj spomin. Med njimi so pogosti portreti vojakov in številna pretresljiva pričevanja o življenju na fronti in v zaledju.
Razglednice so bile eno od najbolj množičnih komunikacijskih sredstev med vojaki na obeh straneh. Omogočale so enega najbolj splošnih stikov med vojaki in njihovimi družinami, razvilo pa se je tudi dopisovanje med vojaki samimi, razporejenimi na različnih bojiščih. Glavno bistvo slovenskih vojnih razglednic iz prve svetovne vojne je v željah po miru, vrnitvi vojakov z bojišč in v žalosti zaradi slovenske zemlje, po kateri sega tujec.
Literatura:
Maksim Gaspari: Bogastvo razglednic. Mladinska knjiga, Ljubljana 2000, str. 36–52.
Srečko Krese: Naprej zastava slave: slovenske domoljubne in društvene razglednice skozi čas. Mohorjeva družba, Celje 1990, str. 211–224.
Miloš Mikolič: razglednice zbirke ”Vojska v slikah” 1914–1918. V: Vojnozgodovinski zbornik, 2006, št. 26, str. 23–30.
Janez J. Švajncer: Slovenske vojne razglednice v prvi svetovni vojni. V: Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, leto 1985, št. 3, str. 41–49.
Med slovenske vojne razglednice v prvi svetovni vojni ne moremo šteti le serije ”Vojska v slikah”. Posebno tematsko celoto predstavljajo razglednice, ki so krožile v veliko manjšem številu. To so bile preproste črno bele razglednice, na katerih je bila fotografija padlega vojaka in datum smrti.
Razglednice z motivi prve svetovne vojne iz zbirke Gorenjskega muzeja vsebinsko obsegajo prizore iz vojaškega življenja, prikazujejo zmage in poraze, srečanje s smrtjo ter božične in velikonočne motive. Med izdajatelji razglednic poleg časopisov Bogoljub in Ilustrirani glasnik, ki sta izdajala serijo ”Vojska v slikah”, najdemo Rdeči križ, Fotografsko društvo Berlin, brata Kohn z Dunaja in Cesarsko-kraljevo društvo Avstrijskega srebrnega križa (K. k. Gesellschaft vom Silbernen Kreuze zur Fürsorge für heimkehrende Reservisten). Slednje je vojnim veteranom in invalidom, ki so se vračali v domovino, nudilo socialno pomoč pri vključevanju v civilno življenje. Razglednice v zbirki dopolnjujejo tudi fotografije, ki so jih poslikali vojaki in častniki za svoj spomin. Med njimi so pogosti portreti vojakov in številna pretresljiva pričevanja o življenju na fronti in v zaledju.
Razglednice so bile eno od najbolj množičnih komunikacijskih sredstev med vojaki na obeh straneh. Omogočale so enega najbolj splošnih stikov med vojaki in njihovimi družinami, razvilo pa se je tudi dopisovanje med vojaki samimi, razporejenimi na različnih bojiščih. Glavno bistvo slovenskih vojnih razglednic iz prve svetovne vojne je v željah po miru, vrnitvi vojakov z bojišč in v žalosti zaradi slovenske zemlje, po kateri sega tujec.
Literatura:
Maksim Gaspari: Bogastvo razglednic. Mladinska knjiga, Ljubljana 2000, str. 36–52.
Srečko Krese: Naprej zastava slave: slovenske domoljubne in društvene razglednice skozi čas. Mohorjeva družba, Celje 1990, str. 211–224.
Miloš Mikolič: razglednice zbirke ”Vojska v slikah” 1914–1918. V: Vojnozgodovinski zbornik, 2006, št. 26, str. 23–30.
Janez J. Švajncer: Slovenske vojne razglednice v prvi svetovni vojni. V: Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, leto 1985, št. 3, str. 41–49.
