»Rodil sem se leta 1953. Mladost smo preživeli na železniški postaji, bili smo »postajarci«, otroci železničarjev. Tu smo živeli že pred pričetkom gradnje Nove Gorice.« (Iz pripovedi Srečka Čebrona)
Vse se je torej začelo na postaji … Od tod in naprej pa številni spomini in pripovedi o otroških »lumparijah« in igrah. O tesnem prijateljstvu, enotnosti in povezanosti ter na drugi strani »borbah« med »postajarci« in »prišleki«.
Zanimivi so tudi spomini na posamezne dogodke, ki so življenje v mestu popestrili in vanj privabili številne obiskovalce od vsepovsod (gokart dirke), ali pa spomini na največkrat težko prislužen denar (gojenje sviloprejk), na njive in delo na polju, katera so kasneje namenili gradnji.