Znamenji v Jelendolu

Bornovi po prvi svetovni vojni, na željo baronice Renate, da bi imela blizu velikonočni žegen. Takrat je bilo znamenje še moč videti s ceste, danes pa ga zakriva drevje.

V kapelici je bil večji kip presv. Srca Jezusovega, v nadstrešju pa je pozvanjal mali zvon. Blizu znamenja je stal preprost betonski križ.

Čas in vojna tudi temu sakralnemu objektu nista prizanesla. Grajeno je bilo iz macesnovih letev, ki so z leti dotrajale, zvon je bil ukraden, križ zraven so po nepotrebnem podrli. Kip je shranil in obnovil  Jože Košir iz Bistrice.

Leta 1989. so krajani  in Krajevna skupnost Jelendol sklenili, da bodo znamenje obnovili. Tesar Andrej Meglič iz Slapu 25 je kapelico previdno razstavil in iz macesnovine je izdelal manjkajoče letve. Znamenje so postavili na betonske temelje (v osnovi 250 × 200cm) in v višino 450 cm. Pokriva ga štirikapna streha iz skodel, nad njo se dviga meter visok zvonik, s strmo strešico, ki se končuje s križem. Vrata kapelice so iz lat in tako sestavljena, da se skozi reže vidi v notranjost. Stoječa lesena oltarna miza je na čelni strani okrašena z vitičastim ornamentom. V obeh zadnjih kotih sta polici; na eni je manjši kip Brezmadežne, na drugi soha Lurške Marije. Na oltarju je manjši nadomestni kip presv. Srca Jezusovega. V kapelici so še: družinski podobi Srca Jezusovega in Marijinega, leseno razpelo na katerem ima Jezus modro tkanino okoli ledij. Na levi in desni steni je po dvoje oken z majhnimi, zvezdastimi rumenimi stekli, na zadnji steni pa še dve polkrožni okenski odprtini. Nad vrati so v obliki srčkov izrezljani zračniki, srednji del pa krasi lesen krog. Kapelica je za ta del gorenjska posebnost, ker je grajena po vzoru nemških alpskih znamenj, saj so bili Bornovi nemškega pokolenja in so trgovali z lesom.

Obnovljeno kapelico je 22. okt. 1989 blagoslovil župnik F. Maček in v njej imel tudi mašo. Manjkal je še zvon. Novega je na svoje stroške dal uliti v Ferrolitu v Žalcu, domačin Janez Kavčič iz Doline 27. Zvon je težak 8 kg , poje v tonu F ter nosi napis »Marija pomagaj«. Kembelj so skovali v TIKO Tržič.

Zvon se oglasi, če umre domačin in občasno kadar je v njem kako sveto opravilo – velikonočni žegen.

Znamenje v Medvodju 

Od nekdanjega gostišča Milene Snedic v Medvodju, ob poti proti slapu Stegovnik, je na kovinskem železnem križu tabla s sliko pokojnega Petra Koširja iz Gozda. Imenovani je imel opravek na visokem nosilcu žičnice. Pri tem delu se je močno udaril v komolec, padel s stebra in izgubil življenje. Znamenje je oskrbovala žena, pred kratkim pa so ga obnovili vnuki.

Znamenje v Medvodju 

V Jelendolu, za zadnjo hišo »za kajžo«, kjer danes živi Alojz Primožič, lovec pri podjetju Zlatorog, moramo stopiti v breg v gozd. Znamenje je pritrjeno na drevo. Na sliki je zapis: Ogrisova 23. l., sobarica in Müller 22 let, gozdar, 18. 10. 1931. Sliko je izdelal Boštjan Meglič iz Tržiča, plastificiralo pa podjetje T. Čebron iz Tržiča. Na sliki je sedeči angel, ob nogi amor zasaja puščico. Pod znamenjem je bel venec. Baronica Eli je naročila poslovodju Šetincu, da oskrbi nosilni les, ograjo in da urediti pot do znamenja.

Znamenje je 28. 10. 2006 blagoslovil tržiški župni Roman Starc.

Viri:

Avguštin C. Tržič in okolica, Zavod za spomeniško varstvo SRS, Ljubljana,1970.

Cerkveni glasnik za Tržiško župnijo, župnijski list, 1924-1940, letniki 1925-26.

Cevc T., Primožič I. Kmečke hiše v Karavankah, Znanstveno raziskovalni center SAZU Ljubljana, 1988, str. 186- 188.

Kragl V. Zgodovinski drobci župnije Tržič, Župni urad Tržič, 1936.

Kragl V. Zgodovinski drobci župnije Tržič, Župni urad Tržič, 1994 .

Kronika župne cerkve Tržič, 1880 do 2005.

Oznanila župnije Marijinega oznanjenja Tržič, Župni urad Tržič, 1989 do 2004.

Rakovec S. Steze in pota okoli Tržiča, Tržiški vestnik, 1953 do 1957.

Ramovš A. Barviti trogkofelski apnenec Dovžanove soteske: lepotni spev narave, Občina Tržič, 2002, str. 32.

Zadnikar M. Znamenja na Slovenskem, Ljubljana, 1964.

Zavod za varstvo kulturne dediščine Kranj, kustosinja Damjana Pečnik (ustni vir).