Zvonik v Selu pri rotundi, kot ga lahko vidimo danes, ima štiri stebre, postavljene konično in kvadratno streho, po madžarskem vzoru. Stoji na ravnini na vzhodni strani romanske rotunde.
Zvonova sta dva, večji in manjši, ki nihata na prečni osi. Streha je logično postavljena in sedi s poenostavljenim okvirjem na tlorisni osnovi. Dodan je napušč, ki je nujen za zaščito pred dežjem. Tako ima streha lomljene strešine, kar je v slovenskem prostoru izjema, poznajo pa jo na Nemškem vse od srednjega veka.
Zvonik je bil zamenjan in danes stoji v popolnoma drugačni obliki. Nekdanji zvonik je namreč imel pravokotni tloris, vertikalne stebre, zgornji del pa je bil obit z deskami. Kompozicijsko je bil mnogo skladnejši, višji, grajen s pomočjo enakostraničnega trikotnika.
Literatura:
Juvanec, Borut in Benko Andreja: Analiza lesenih zvonikov na slovenskem delu panonskega sveta. Zbornik soboškega muzeja 22-23 (ur. Franc Kuzmič). Murska Sobota: Pomurski muzej, 2015, str. 137-161.
Juvanec, Borut; Benko, Andreja: Leseni zvoniki, pomniki naše kulture [Slikovno gradivo]: koledar leta 2016. Bodonci: Evangeličanska cerkvena občina, 2015.
Juvanec, Borut: Arhitektura Slovenije. 2, Vernakularna arhitektura, severovzhod= Architecture of Slovenia. [2], Vernacular architecture, Northeast/Borut Juvanec; [prevajanje Martin Cregeen, Mark Wollrab, Hélène Erjavec; fotografije Borut Juvanec, Domen Zupančič; predgovor Peter Fister]. 1. izd., 1. natis. Ljubljana: i2: Fakulteta za arhitekturo, 2010.
