Janez Babič - Gostilna Mulej na Potokih

Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Gostilna Mulej na Potokih, ki jo je napisal Janez Babič po pripovedovanju Marice Mulej, poročene Olip in je objavljena v knjižici Kako so se na Jesenicah včasih zabavali. Avtor na začetku prispevka citira vsebino prvega objavljenega članka o gostilni Mulej na Potokih, ki je začela obratovati leta 1900. Prvi gostilničar je bil Janez Mulej, ki je deloval kot kamnosek in gostilničar. Gostilna je bila znana po plesih ob sobotah in nedeljah, ki so trajali do jutranjih ur. Po prvi svetovno vojni je po nekaj kriznih letih gostilno prevzel sin Stanko, izučen mesar. Gostilna je zaslovela po mesnih specialitetah. Za prevoz blaga in ljudi so kupili avto, ki so ga med drugo svetovno vojno skrili pred Nemci, a so jim ga po vojni zasegli. V zameno so dobili zemljišče, kjer so zgradili novo hišo. Po vojni je Stanko v kleti uredil manjšo klavnico in mesnico. V gostinskem salonu so imeli gramofon in ob nedeljah se je tam plesalo. Sem je zahajal tudi Čopov Joža, vedno s šopkom planinskih rož. V gostilni so pred drugo svetovno vojno redno potekale veselice. Med vojno so jo obiskovali tako Nemci kot partizani. Pripovedovalka se spominja tudi dogodka, ko je mama Julijana s svojim odličnim znanjem nemščine rešila družino, obsojeno miniranja bližnjega mostu. Po vojni so se pojavili novi gostje – motoristi. Na poti iz svojih gostovanj so se v gostilni radi ustavili tudi Jožovci, kot so na začetku pravili Avsenikom. To se je dogajalo na pobudo Franca Koširja, ki je rad pogledal za Marico. Tako je nastala tudi Avsenikova pesem Pri ljubici na Potokih. Ker Mulejeve gostilne ni prevzela nobena od domačih hčera, so jo leta 1958 zaprli. Dokument vsebuje tudi fotografije: razglednica Potokov z Mulejevo gostilno in brvjo čez Savo iz leta 1912, skupina pred Mulejevo gostilno z gostilničarjem Stankom, družina Mulej s pomočniki leta 1945, Stanko Mulej pelje svojo družino na Brezje in Mulejeva gostilna okoli leta 1955. Vse fotografije so last Marice Olip.