Literarna zgodovinarka Marja Boršnik (1906, Borovnica – 1982, Mljet) je za seboj zapustila več kot sto člankov, monografije o A. Aškercu (1939, 1981), F. Celestinu (1951), I. Tavčarju (1973), knjigo Pogovori s pesnikom Gradnikom (1954), Prežihov zbornik (1957) ter Študije in fragmente (1962). Poleg znanstvenega dela je bila strokovno in javno angažirana, sodelovala je tudi pri povojni organizaciji pouka literarne zgodovine (Klasje), urejala in sourejala zbornike, slavistične časopise (Slavistična revija, Jezik in slovstvo), pisala članke za časopise Književnost, Sodobnost, Naša žena, Ženski svet, Ljubljanski zvon itd. in uredila vrsto izbranih del slovenskih pisateljic in pisateljev.
