Številni nasveti za zdravo življenje in prehrano so nas spodbudili k razmišljanju, kako so se ljudje prehranjevali nekoč. So se naše babice in prababice prehranjevale drugače in bolj zdravo ali pa je bila njihova miza bolj malo obložena? S pomočjo zbiranja literature, anketnih vprašalnikov in intervjujev smo ugotovili, da se domače slovenske jedi ne pojavljajo več tako pogosto na naših mizah, vendar pa se nekatere izmed njih dopolnjujejo ali pa pripravljajo na malce drugačen način. Še vedno so glavni sestavni deli jedilnika juha, meso, krompir in solata, nedeljskega kosila pa nikoli ne zamenjajo hitro pripravljene jedi, kot so testenine, juhe iz vrečk in drugo. Danes so v naši kuhinji stare domače jedi, kot so močnik, žganci, različne kaše, zamenjale številne druge raznovrstne jedi. Na drugi strani pa so posebno mesto ohranile nekatere druge. Izmed njih vsekakor potica, polenta, kislo zelje in pečenice in različne druge jedi na žlico, kot so ričet, bograč, jota. Od jedi z jabolkom so se ohranile jabolčni zavitek, jabolčna pita in kompot. Pogostost pripravljanja jedi z jabolki pa se v mestu in na podeželju razlikuje. Še danes na podeželju pripravljajo veliko različnih jedi z jabolki, predvsem pečena jabolka, čežano, štruklje, med pijačami pa seveda tudi jabolčni sok ali jabolčnik. V mestih pripravljajo le jabolčni zavitek, pito in drugo pecivo iz jabolk.
Danes je potrebno ohranjati naš odnos do kulturne dediščine, kamor lahko vključimo tradicionalne domače slovenske jedi, in jim utreti pot v svet gastronomskih užitkov. Pri tem lahko imajo pomembno vlogo turistične kmetije in stare slovenske gostilne.
Danes je potrebno ohranjati naš odnos do kulturne dediščine, kamor lahko vključimo tradicionalne domače slovenske jedi, in jim utreti pot v svet gastronomskih užitkov. Pri tem lahko imajo pomembno vlogo turistične kmetije in stare slovenske gostilne.
