Vodnikova hiša, ki so jo zgradili v letih 1902 in 1903, se nahaja med Čudnovo in Hribarjevo hišo. Načrt zanjo je pripravil arhitekt Ciril Metod Koch, tedanji ljubljanski mestni arhitekt. Posebnost hiše je nadzidek z ločnim zaključkom, na katerem čepi pilastrska arhitekturica z monogramom hišnega lastnika (Alojzij Vodnik 1903). Fasada je prepredena z vodoravnimi motivi, sicer pa se deli v navpično čelo in dva stranska trakta: delitev je do strehe vrisana v steno.
Alojzij Vodnik si je leta 1902 na novi, Sodni ulici, omislil veliko trinadstropno palačo, ki naj bi bila namenjena oddajanju stanovanj. Že po dobrem mesecu dni je imel Vodnik dovoljenje za gradnjo svoje palače. Dobil je tudi že tablico s hišno številko – Sodnijska ulica 4. Morda pa se je župan Hribar tako hitro potrudil tudi zato, ker je bil sam Vodnikov sosed.
Vodnikovo hišo na Sodnijski ulici je gradila ugledna tvrdka z italijansko-nemškim poreklom, namreč Faleschini & Schuppler, ki se je odlikovala že po številnih uspešnih gradnjah. Izkazali so se tudi pri Vodnikovi novogradnji. Prišlo je le do manjših popravkov načrta. Vodnik je namreč sprva tudi v pritličju predvidel stanovanja, spomladi 1903 pa se je odločil za prodajalne, po dve na vsaki strani vhodnih vrat.
Hiša ima lepo secesijsko pročelje, ki je sestavljeno iz rdeče opeke in primerno okrašeno v secesijskem slogu. Nad vrati je napis, ki izpričuje ime lastnika in leto gradnje. V pritličju so bile nameščene prodajalne, stanovanjem pa so bila namenjena tri nadstropja. Na podstrešju stanovanj ni bilo. Stavba je bila tudi podkletena. Na dvoriščni strani sta bila na začetku še dva dvoriščna trakta, namenjena stanovanjem, vsak na enem koncu stavbe. Na dvorišču, ki je bilo tudi tlakovano, pa je bila vzidana tudi greznica.
Stavba je bila priključena na mestni vodovod. Vsako stanovanje pa je bilo samostojno ogrevano. Komisijski pregled je poleti 1903 odločil, da morajo biti peči nameščene tudi v sobah za služabnike. Vodnikova palača na Sodnijski ulici v Ljubljani je imela za vse prebivalce eno samo stopnišče.
Stavba na Sodnijski ulici št. 4 je bila dograjena 10. julija 1903, večinsko uporabno dovoljenje s pridržkom pa je dobila 31. avgusta in potem po odpravi nekaterih pomanjkljivosti dokončno še 7. septembra 1903. Zdaj je lahko sprejela nove stanovalce in najemnike pritličnih prodajaln.
Povzeto po:
– Šumi, N. (1954): Arhitektura secesijske dobe v Ljubljani. V Ljubljani : Mestni muzej, str. 37.
– Mrak, A.: Palača na Tavčarjevi, številka 4. Dostopno na spletni strani RTV Slovenija.
