V prvih letih izhajanja se je Ptujski tednik, tako kot njegov predhodnik, soočal z nenehnimi finančnimi težavami. Uprava časopisa se je soočala tudi z nekaterimi političnimi odločitvami, ki so ogrožale obstoj časopisa. V jeseni leta 1957, ko je bil ptujski okraj ukinjen in združen v okraj Maribor, je obstajala realna nevarnost ukinitve Ptujskega tednika in združitve z mariborskim Večerom. Da bi se temu izognili, je bil ustanovljen zavod Ptujski tednik. Ustanovitelj zavoda je bila SZDL. Ivan Krajnčič, predsednik SDZL, je prevzel funkcijo direktorja zavoda in s tem si je politika tudi v prihodnje zagotovila svoj vpliv na uredniško politiko.
Po ustanovitvi zavoda si je Ptujski tednik prizadeval razširiti svoj doseg: poleg ptujsko-ormoškega območja je poskušal pokrivati tudi območje Lenarta, Ljutomera in Slovenske Bistrice. Vsebine Ptujskega tednika so z leti postajale manj politično usmerjene in bolj splošno družbenoinformativne. Časopis je prinašal tudi različne poučne vsebine s področja zdravstva in kmetijstva in ponujal več razvedrilnih vsebin za različne okuse. V leposlovnem podlistku so v nadaljevanjih izhajala dela Ivana Potrča, Antona Ingoliča, Ivana Cankarja, Franceta Bevka, Mihe Remca idr. Časopis je pogosto objavljal tudi osebne spomine ljudi na pretekle vojne dogodke. Zapisano besedo so pogosto dopolnjevale črno-bele fotografije.
Da bi časopis postal nepogrešljiv sopotnik v vsakdanjem življenju, so bralci v njem našli tudi napovednike različnih dogodkov, spored Mestnega kina Ptuj, Okrajnega gledališča Ptuj, od leta 1961 je časopis ponujal tudi spored RTV Slovenije.
Ustanovitev zavoda, nove vsebine, rast naklade, višja cena posameznih izvodov in naročnine ter obsežnejše oglaševanje so sčasoma pripomogli k večji finančni stabilnosti časopisa. Ptujski tednik je talo lahko svobodneje zadihal in v začetku leta 1960 tudi povečal svoj tedenski obseg.
